Page 27 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 27
ovi recepcije
Benjamina1
Zgodovina disparatnih učinkov
Delo Walterja Benjamina je torej postalo predmet tako velike-
ga zanimanja med učenjaki v humanističnih vedah in v druž-
boslovju, da se sporočilo njegovega besedila Umetnina v času, ko jo je
mogoče tehnično reproducirati dobesedno dokazuje na besedilu samem.
»Drugemu valu« recepcije Benjamina, »recepcije, katere vzgon izvira
iz študentskih uporov«,2 so sledili vedno novi valovi recepcij Benjami-
na. Habermas nič ne reče o tem, kaj je pravzaprav bil »prvi val recep-
cije Benjamina«, a lahko domnevamo, da je mislil na dokaj dvoumno
obravnavo Benjaminove zapuščine v povezavi z uredniškim delom na
vrsti do tedaj neobjavljenih rokopisov, ki so bili večinoma v Adornovih
rokah. Prvi »val« je potemtakem moral biti precej omejen na akadem-
ski krog okoli članov Frankfurtske šole, ki so se vrnili v Evropo in so z
Adornom kot vodilnim filozofom l. 1950 ponovno vzpostavili Inštitut
za družbeno raziskovanje (Institut für Sozialforschung). Kot je znano,
so novo povojno življenje Inštituta, ki je po l. 1933 emigriral v ZDA, v
Nemčiji spet začeli Max Horkheimer, Friedrich Pollock in seveda The-
odor W. Adorno.3 Od takrat pa so Benjaminove ideje in koncepti v širo-
1 Besedilo tega poglavja, ki je zdaj bistveno dopolnjeno, čeprav osnovne hipoteze in sklepi niso spre-
menjeni, je bilo najprej objavljeno v reviji Anthropos v Ljubljani: Štrajn, Darko. Dialektika avre.
Anthropos, let. 31, 1/3, 1999, 34–40.
2 Habermas, Jürgen. Consciousness-Raising or Redemptive Criticism – The Contemporaneity of
Walter Benjamin. V: New German Critique No 17, Spring 1979, 31.
3 Povejmo še, da Inštitut še vedno deluje kot ustanova Univerze Johanna Wolfganga Goetheja v
Frankfurtu na Maini.
Benjamina1
Zgodovina disparatnih učinkov
Delo Walterja Benjamina je torej postalo predmet tako velike-
ga zanimanja med učenjaki v humanističnih vedah in v druž-
boslovju, da se sporočilo njegovega besedila Umetnina v času, ko jo je
mogoče tehnično reproducirati dobesedno dokazuje na besedilu samem.
»Drugemu valu« recepcije Benjamina, »recepcije, katere vzgon izvira
iz študentskih uporov«,2 so sledili vedno novi valovi recepcij Benjami-
na. Habermas nič ne reče o tem, kaj je pravzaprav bil »prvi val recep-
cije Benjamina«, a lahko domnevamo, da je mislil na dokaj dvoumno
obravnavo Benjaminove zapuščine v povezavi z uredniškim delom na
vrsti do tedaj neobjavljenih rokopisov, ki so bili večinoma v Adornovih
rokah. Prvi »val« je potemtakem moral biti precej omejen na akadem-
ski krog okoli članov Frankfurtske šole, ki so se vrnili v Evropo in so z
Adornom kot vodilnim filozofom l. 1950 ponovno vzpostavili Inštitut
za družbeno raziskovanje (Institut für Sozialforschung). Kot je znano,
so novo povojno življenje Inštituta, ki je po l. 1933 emigriral v ZDA, v
Nemčiji spet začeli Max Horkheimer, Friedrich Pollock in seveda The-
odor W. Adorno.3 Od takrat pa so Benjaminove ideje in koncepti v širo-
1 Besedilo tega poglavja, ki je zdaj bistveno dopolnjeno, čeprav osnovne hipoteze in sklepi niso spre-
menjeni, je bilo najprej objavljeno v reviji Anthropos v Ljubljani: Štrajn, Darko. Dialektika avre.
Anthropos, let. 31, 1/3, 1999, 34–40.
2 Habermas, Jürgen. Consciousness-Raising or Redemptive Criticism – The Contemporaneity of
Walter Benjamin. V: New German Critique No 17, Spring 1979, 31.
3 Povejmo še, da Inštitut še vedno deluje kot ustanova Univerze Johanna Wolfganga Goetheja v
Frankfurtu na Maini.
