Page 29 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 29
Valovi recepcije Benjamina
združuje filozofijo, literarni kriticizem, občo estetiko, sociološke vidike,
psihoanalizo, zgodovino itd., njegov diskurz pa se giblje skozi discipli-
narne preseke zdaj kot visoko alegorična, melanholična ali poetična na-
racija in zdaj kot konsistentno racionalna analiza. Ne da bi se spuščali
predaleč v obravnavi takih aspektov, ki nedvomno Benjaminu dajejo vi-
dez dokaj posebnega avtorja še zlasti med marksisti, pa lahko rečemo, da
je raznolikost njegovega diskurza spodbudila mnoge različne interpreta-
cije. Le-te so oblikovale svoja sporočila v skladu s svojimi lastnimi zainte-
resiranostmi ali v skladu s kakšnim od prevladujočih teoretskih vplivov
med mnogimi valovi recepcij Benjamina. Tako se zdi, da je bilo v prvem
in drugem valu recepcije Benjaminovo delo mnogo bolj podvrženo so-
razmerno doktrinarnemu marksističnemu prebiranju v krogih nove le-
vice kot pa pozneje, ko so njegove teoretske dosežke razbirali iz konte-
kstov realnosti postmodernizma in v perspektivah dekonstrukcije ob-
dobja modernizma. Še poseben dodaten vzgon je študij Benjamina pri-
dobil z oblikovanjem interdisciplinarnih kulturnih študij (cultural stu-
dies). S tem kajpak ni nič narobe, vendar pa so v teh interpretacijah Be-
njaminove pojme tudi mistificirali ali »prenapeli«. Če sploh v kakšnem
primeru, je to vidno v primeru pojma avre, torej enega osrednjih koncep-
tov eseja Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Benja-
minovo pomembnost, ki jo ugotavljajo v mnogih teoretskih razpravlja-
njih, je mogoče pripisati številnim razlogom, gotovo pa mednje ni mo-
goče šteti obsega njegovega dela kot smo ugotavljali že v prejšnjem po-
glavju. Poleg tega v njegovih zbranih delih ni mogoče najti zares kom-
pletne in elaborirane knjige z osrednjim in reprezentativnim pomenom.
Njegova pomembnost potemtakem izvira predvsem iz njegovega uvida,
ki vznika iz njegovih implicitnih epistemoloških prebojev; zato je Benja-
min najmočnejši vezni člen med tradicijo kritične teorije in mnogo po-
znejšim strukturalizmom, post-strukturalizmom ter širokim spektrom
postmodernističnih teorij.
Pomeni avre
Kaže, da je Benjaminu prvič padlo na misel, da bi »enkratni obris
daljave«5 poimenoval za avro v eseju Mala zgodovina fotografije, ki ga je
napisal kakšna štiri leta pred prvo inačico Umetnine v času, ko jo je mo-
goče tehnično reproducirati. V tem besedilu je avra postavljena in razvita
kot koncept v njegovem končnem pomenu, medtem ko v prejšnjih bese-
dilih termin samo označuje slutnjo razsvetljujočega uvida. V Umetnini...
5 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 97
združuje filozofijo, literarni kriticizem, občo estetiko, sociološke vidike,
psihoanalizo, zgodovino itd., njegov diskurz pa se giblje skozi discipli-
narne preseke zdaj kot visoko alegorična, melanholična ali poetična na-
racija in zdaj kot konsistentno racionalna analiza. Ne da bi se spuščali
predaleč v obravnavi takih aspektov, ki nedvomno Benjaminu dajejo vi-
dez dokaj posebnega avtorja še zlasti med marksisti, pa lahko rečemo, da
je raznolikost njegovega diskurza spodbudila mnoge različne interpreta-
cije. Le-te so oblikovale svoja sporočila v skladu s svojimi lastnimi zainte-
resiranostmi ali v skladu s kakšnim od prevladujočih teoretskih vplivov
med mnogimi valovi recepcij Benjamina. Tako se zdi, da je bilo v prvem
in drugem valu recepcije Benjaminovo delo mnogo bolj podvrženo so-
razmerno doktrinarnemu marksističnemu prebiranju v krogih nove le-
vice kot pa pozneje, ko so njegove teoretske dosežke razbirali iz konte-
kstov realnosti postmodernizma in v perspektivah dekonstrukcije ob-
dobja modernizma. Še poseben dodaten vzgon je študij Benjamina pri-
dobil z oblikovanjem interdisciplinarnih kulturnih študij (cultural stu-
dies). S tem kajpak ni nič narobe, vendar pa so v teh interpretacijah Be-
njaminove pojme tudi mistificirali ali »prenapeli«. Če sploh v kakšnem
primeru, je to vidno v primeru pojma avre, torej enega osrednjih koncep-
tov eseja Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Benja-
minovo pomembnost, ki jo ugotavljajo v mnogih teoretskih razpravlja-
njih, je mogoče pripisati številnim razlogom, gotovo pa mednje ni mo-
goče šteti obsega njegovega dela kot smo ugotavljali že v prejšnjem po-
glavju. Poleg tega v njegovih zbranih delih ni mogoče najti zares kom-
pletne in elaborirane knjige z osrednjim in reprezentativnim pomenom.
Njegova pomembnost potemtakem izvira predvsem iz njegovega uvida,
ki vznika iz njegovih implicitnih epistemoloških prebojev; zato je Benja-
min najmočnejši vezni člen med tradicijo kritične teorije in mnogo po-
znejšim strukturalizmom, post-strukturalizmom ter širokim spektrom
postmodernističnih teorij.
Pomeni avre
Kaže, da je Benjaminu prvič padlo na misel, da bi »enkratni obris
daljave«5 poimenoval za avro v eseju Mala zgodovina fotografije, ki ga je
napisal kakšna štiri leta pred prvo inačico Umetnine v času, ko jo je mo-
goče tehnično reproducirati. V tem besedilu je avra postavljena in razvita
kot koncept v njegovem končnem pomenu, medtem ko v prejšnjih bese-
dilih termin samo označuje slutnjo razsvetljujočega uvida. V Umetnini...
5 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 97
