Page 106 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 106
Umetnost v realnosti
čajna kmečka opravila18 so tudi še takrat v Sloveniji vključevala klanje
in pogosto precej preprosto ritualizirano predelavo mesa za prehrambne
namene vzrejenih živali. Toda občinstvo Pupilije, v funkciji katerega so
predstavo opazovali tudi tedanji mediji, se je nenadoma moralo srečati z
dejstvom svoje nepovratne odrezanosti od »kmečkih korenin«. Muč-
nost zadnjega prizora je potemtakem signalizirala problematiko konsti-
tucije urbane družbe, v kateri se vsi opravki, povezani s higieno in s ka-
korkoli že neprijetnimi dejstvi (vključno z aranžmaji okoli posamezni-
kove smrti), umaknejo iz vidnega polja vsakdanjega življenja urbane po-
pulacije.
Tako interpretacijo tega aspekta Pupilije še dodatno podkrepi dej-
stvo, da je ponovna uprizoritev Pupilije l. 2006 opustila končni akt pred-
stave in je vključila kokoši v predstavo, ne da bi jim kdorkoli skrivil kako
pero. Za izostanek kvaziritualnega akta zakola kokoši v Hrvatinovi re-
konstrukciji Pupilije najdemo različna pojasnila in izgovore, med kateri-
mi naj bi bila zakonska prepoved tovrstnega dejanja v javnosti. Ta naj bi
bila nemara še utemeljena v bruseljskih regulacijah. Toda tovrstne raz-
lage samo še podkrepijo poanto o izvirnem premiku glede na urbaniza-
cijo. Tudi samo upoštevanje prepovedi v gledališču je mogoče predvsem
kot zgovorna gesta pristajanja na okvir družbene in politične ureditve, ki
je utemeljena v dejstvu urbanizacije, nadzora in javnega reda. Seveda je
bila prav tako tudi prva verzija uprizoritve Pupilije vključena v družbeni
in simbolni red, samo ta je bil takrat v pomembnih podrobnostih druga-
čen, v neki drugi kulturni in politični »razvojni fazi«. Vmesni čas med
dvema uprizoritvama se je torej odprl interpretaciji kot še ena tranzicija:
od simbolnega reza med ruralnostjo in urbanostjo do končne dominan-
tno urbanizirane realnosti. In še enkrat se tematika Pupilije lahko po-
kaže kot subverzivna glede na prevladujoči pretežno vsiljeni pomen poj-
ma politične in ekonomske »tranzicije«, kakor so ga artikulirali zainte-
resirani oblastni agensi po »koncu komunizma«. Ta druga tranzicija, ki
funkcionira kot obče mesto, je ob spominu na Pupilijo postavljena pod
vprašaj glede na osvobajajočo tranzicijo, ki se je začela veliko prej. Pupi-
lija je to jasno sporočila v izvirniku in v ponovitvi.
18 Čeprav na modernih kmetijah tudi že skoraj ne več, saj je proizvodnja mesa vse bolj regulirana, za-
kol in predelava pa sta legalna samo še v pooblaščenih ustanovah. Klanje živali na domačem dvorišču
postaja torej ilegalna dejavnost.
čajna kmečka opravila18 so tudi še takrat v Sloveniji vključevala klanje
in pogosto precej preprosto ritualizirano predelavo mesa za prehrambne
namene vzrejenih živali. Toda občinstvo Pupilije, v funkciji katerega so
predstavo opazovali tudi tedanji mediji, se je nenadoma moralo srečati z
dejstvom svoje nepovratne odrezanosti od »kmečkih korenin«. Muč-
nost zadnjega prizora je potemtakem signalizirala problematiko konsti-
tucije urbane družbe, v kateri se vsi opravki, povezani s higieno in s ka-
korkoli že neprijetnimi dejstvi (vključno z aranžmaji okoli posamezni-
kove smrti), umaknejo iz vidnega polja vsakdanjega življenja urbane po-
pulacije.
Tako interpretacijo tega aspekta Pupilije še dodatno podkrepi dej-
stvo, da je ponovna uprizoritev Pupilije l. 2006 opustila končni akt pred-
stave in je vključila kokoši v predstavo, ne da bi jim kdorkoli skrivil kako
pero. Za izostanek kvaziritualnega akta zakola kokoši v Hrvatinovi re-
konstrukciji Pupilije najdemo različna pojasnila in izgovore, med kateri-
mi naj bi bila zakonska prepoved tovrstnega dejanja v javnosti. Ta naj bi
bila nemara še utemeljena v bruseljskih regulacijah. Toda tovrstne raz-
lage samo še podkrepijo poanto o izvirnem premiku glede na urbaniza-
cijo. Tudi samo upoštevanje prepovedi v gledališču je mogoče predvsem
kot zgovorna gesta pristajanja na okvir družbene in politične ureditve, ki
je utemeljena v dejstvu urbanizacije, nadzora in javnega reda. Seveda je
bila prav tako tudi prva verzija uprizoritve Pupilije vključena v družbeni
in simbolni red, samo ta je bil takrat v pomembnih podrobnostih druga-
čen, v neki drugi kulturni in politični »razvojni fazi«. Vmesni čas med
dvema uprizoritvama se je torej odprl interpretaciji kot še ena tranzicija:
od simbolnega reza med ruralnostjo in urbanostjo do končne dominan-
tno urbanizirane realnosti. In še enkrat se tematika Pupilije lahko po-
kaže kot subverzivna glede na prevladujoči pretežno vsiljeni pomen poj-
ma politične in ekonomske »tranzicije«, kakor so ga artikulirali zainte-
resirani oblastni agensi po »koncu komunizma«. Ta druga tranzicija, ki
funkcionira kot obče mesto, je ob spominu na Pupilijo postavljena pod
vprašaj glede na osvobajajočo tranzicijo, ki se je začela veliko prej. Pupi-
lija je to jasno sporočila v izvirniku in v ponovitvi.
18 Čeprav na modernih kmetijah tudi že skoraj ne več, saj je proizvodnja mesa vse bolj regulirana, za-
kol in predelava pa sta legalna samo še v pooblaščenih ustanovah. Klanje živali na domačem dvorišču
postaja torej ilegalna dejavnost.
