Page 60 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 60
Tehnike oblasti na univerzi
Univerzitetne mikro tehnike oblasti, ki pomagajo pri reprodukciji makro-procesov v
svetovnem sistemu, so zlasti postopki pri volitvah v nazive.50 Merila za izvolitev v naziv
zahtevajo, da učiteljice in učitelji objavljajo v »indeksiranih« mednarodnih revijah.51 Ta
zahteva bi bila mogoče smiselna na zelo specialističnih področjih z zelo malo specialisti.
A na takih področjih bi bila odveč – saj se v takih okoljih natančno ve, koliko je kdo vre-
den.52 Ta zahteva bi bila mogoče smiselna tudi na področjih, kjer bi se teorija razvijala li-
nearno, kumulativno in brez prelomov.53 A tudi tu bi bila odveč – saj bi se natančno vede-
lo, kako ovrednotiti posamezen donesek.
Sedanja glavna zahteva pri volitvah v nazive zahteva od univerzitetnih delavcev, da se
podrejajo vladavini evro-atlantskih ideoloških aparatov na področju znanosti. Razen v
navedenih sicer zgolj hipotetičnih primerih je vsaj trojno škodljiva:
a. Od znanstvenic in znanstvenikov zahteva, da se stereotipno ukvarjajo s stereoti-
pnimi problemi v institucionalnih okoljih, kjer so lahko le podrejeni sodelavci in sodelav-
ke. S tem ovira teoretsko delo in onemogoča izvirne teoretske prakse.
b. Onemogoča, da bi se v tukajšnjih okoljih razvila akademska in znanstvena sku-
pnost, ki bi podpirala kakovostne teoretske prakse.
50 Univerzitetni nazivi, ta značilna cehovska starina, so: asistent, docent, izredni profesor in profesor. K vsakemu nazivu
sodijo posebne statusne pravice.
51 »Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelav-
cev na visokošolskih zavodih«, ki jih je predpisala NAKVIS, so te zahteve še okrepili. – Kakor se je izrazil Darij Za-
dnikar, so »indeksirane« publikacije v glavnem tiste, ki jih nadzoruje transnacionalka Thomson Reuters; natančneje:
njena znanstvena enota v oddelku Healthcare & Science business. Enota za znanost ima glavne pisarne v Philade-
lphiji, Londonu, Singapurju in Tokiu in zaposluje kakšnih 2400 ljudi v 20 deželah. Thomson Reuters se takole pred-
stavlja: »Thomson Reuters je vodilni svetovni vir inteligentnih informacij za poslovni in poklicni svet. Povezujemo
industrijsko izvedenstvo z inovativno tehnologijo in tako nudimo odločilne informacije vodilnim odločevalkam in
odločevalcem na finančnih, pravnih, davčnih in računovodskih, zdravstvenih in znanstvenih trgih; poganja nas infor-
macijska organizacija, ki je najbolj zaupanja vredna na svetu. Thomson Reuters ima sedež v New Yorku, opravlja večje
dejavnosti v Londonu in Eaganu (Minnesota), zaposluje več kakor 55 000 ljudi in deluje v več kakor 100 deželah.«
Leta 2009 so ustvarili 12,9 milijarde dolarjev dohodka, od tega v Amerikah 59 %, v Evropi, Srednjem vzhodu in Afri-
ki 30 % in 11 % v Aziji. (Vir: spletna stran Thomson Reuters.)
52 Sicer se pa tudi zdaj, vsej dekadenci navkljub, precej natančno ve, koliko je kdo »vreden«. A pri izvolitvah v naziv ne
gre za oceno teoretske, znanstvene ali pedagoške »kompetence«. Prav zato ureditev samodejno teži k avtomatizmu:
merila potem pridobijo videz »objektivnosti«, ocenjevalke in ocenjevalci pa se znebijo odgovornosti.
53 Dvomimo pa lahko, da taka področja obstajajo. Prevladujoče epistemologije menijo, da se linearnost razvoja omeju-
je na faze med velikimi epistemičnimi preboji; nelinearni prelomi v paradigmah ali problematikah so po tem umeva-
nju gonilo napredka v teoriji.
Univerzitetne mikro tehnike oblasti, ki pomagajo pri reprodukciji makro-procesov v
svetovnem sistemu, so zlasti postopki pri volitvah v nazive.50 Merila za izvolitev v naziv
zahtevajo, da učiteljice in učitelji objavljajo v »indeksiranih« mednarodnih revijah.51 Ta
zahteva bi bila mogoče smiselna na zelo specialističnih področjih z zelo malo specialisti.
A na takih področjih bi bila odveč – saj se v takih okoljih natančno ve, koliko je kdo vre-
den.52 Ta zahteva bi bila mogoče smiselna tudi na področjih, kjer bi se teorija razvijala li-
nearno, kumulativno in brez prelomov.53 A tudi tu bi bila odveč – saj bi se natančno vede-
lo, kako ovrednotiti posamezen donesek.
Sedanja glavna zahteva pri volitvah v nazive zahteva od univerzitetnih delavcev, da se
podrejajo vladavini evro-atlantskih ideoloških aparatov na področju znanosti. Razen v
navedenih sicer zgolj hipotetičnih primerih je vsaj trojno škodljiva:
a. Od znanstvenic in znanstvenikov zahteva, da se stereotipno ukvarjajo s stereoti-
pnimi problemi v institucionalnih okoljih, kjer so lahko le podrejeni sodelavci in sodelav-
ke. S tem ovira teoretsko delo in onemogoča izvirne teoretske prakse.
b. Onemogoča, da bi se v tukajšnjih okoljih razvila akademska in znanstvena sku-
pnost, ki bi podpirala kakovostne teoretske prakse.
50 Univerzitetni nazivi, ta značilna cehovska starina, so: asistent, docent, izredni profesor in profesor. K vsakemu nazivu
sodijo posebne statusne pravice.
51 »Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelav-
cev na visokošolskih zavodih«, ki jih je predpisala NAKVIS, so te zahteve še okrepili. – Kakor se je izrazil Darij Za-
dnikar, so »indeksirane« publikacije v glavnem tiste, ki jih nadzoruje transnacionalka Thomson Reuters; natančneje:
njena znanstvena enota v oddelku Healthcare & Science business. Enota za znanost ima glavne pisarne v Philade-
lphiji, Londonu, Singapurju in Tokiu in zaposluje kakšnih 2400 ljudi v 20 deželah. Thomson Reuters se takole pred-
stavlja: »Thomson Reuters je vodilni svetovni vir inteligentnih informacij za poslovni in poklicni svet. Povezujemo
industrijsko izvedenstvo z inovativno tehnologijo in tako nudimo odločilne informacije vodilnim odločevalkam in
odločevalcem na finančnih, pravnih, davčnih in računovodskih, zdravstvenih in znanstvenih trgih; poganja nas infor-
macijska organizacija, ki je najbolj zaupanja vredna na svetu. Thomson Reuters ima sedež v New Yorku, opravlja večje
dejavnosti v Londonu in Eaganu (Minnesota), zaposluje več kakor 55 000 ljudi in deluje v več kakor 100 deželah.«
Leta 2009 so ustvarili 12,9 milijarde dolarjev dohodka, od tega v Amerikah 59 %, v Evropi, Srednjem vzhodu in Afri-
ki 30 % in 11 % v Aziji. (Vir: spletna stran Thomson Reuters.)
52 Sicer se pa tudi zdaj, vsej dekadenci navkljub, precej natančno ve, koliko je kdo »vreden«. A pri izvolitvah v naziv ne
gre za oceno teoretske, znanstvene ali pedagoške »kompetence«. Prav zato ureditev samodejno teži k avtomatizmu:
merila potem pridobijo videz »objektivnosti«, ocenjevalke in ocenjevalci pa se znebijo odgovornosti.
53 Dvomimo pa lahko, da taka področja obstajajo. Prevladujoče epistemologije menijo, da se linearnost razvoja omeju-
je na faze med velikimi epistemičnimi preboji; nelinearni prelomi v paradigmah ali problematikah so po tem umeva-
nju gonilo napredka v teoriji.
