Page 63 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 63
še institucionalna logika zaprtih privilegiranih ustanov – je rezultat, da tukajšnje aka-
demske in raziskovalne institucije sistematično preganjajo teorijo.
Odvisna integracija v svetovno znanstveno produkcijo povzroča analogne učinke ka-
kor odvisna integracija perifernih gospodarstev v svetovne gospodarske tokove. Samir
Amin je proces periferne podrejene gospodarske integracije opisal z besedami, ki lahko
veljajo tudi za sedanje procese v tukajšnji znanosti in na univerzah:
Odsotnost komunikacije med sektorji /posameznega nacionalnega/ nerazvitega go-
spodarstva izhaja iz njegove razvezanosti (désarticulation). Razvita gospodarstva so ko-
herentne celote in so sestavljena iz sektorjev, med katerimi potekajo intenzivne menjave.
Zato so ti sektorji komplementarni in drug z drugim povezani /…/. V nasprotju s tem so
nerazvita gospodarstva sestavljena iz sektorjev, ki brez povezave stojijo drug ob drugem in
le marginalno menjujejo, saj je bistveni del njihovih menjav usmerjen navzven. /…/
Razvezanost (désarticulation) onemogoča, da bi razvoj v enem sektorju pospešil razvoj
tudi v drugih. Ti pospeševalni učinki se prenašajo navzven, v dežele dobaviteljev: sektor-
ji nerazvitega gospodarstva so videti kot podaljški razvitega vladajočega gospodarstva. /…/
Medtem ko je v središču rast enaka razvoju, saj integrira, pa na obrobju rast ni razvoj,
saj razvezuje (désarticule). Na obrobju je rast, ki temelji na integraciji v svetovni trg, dobe-
sedno razvoj nerazvitosti.59
Tudi discipline v tukajšnji znanosti in na univerzah se razvijajo v nerazvitost: lokal-
no ne komunicirajo med seboj, njihovi pospeševalni učinki se prenašajo navzven v domi-
nantne centre. Vse bolj so zgolj še podaljški središčnih vladajočih znanstvenih in univer-
zitetnih ustanov.
Tukajšnji predpisi zelo veliko prispevajo k temu. Navedli smo že merila za izvolitev, ki
od mladih ljudi v najbolj ustvarjalnem obdobju zahtevajo, da se ukvarjajo s prevladujočo
problematiko na prevladujoči način in izdelke objavljajo v vladajočih aparatih svetovnega
ideološkega gospostva. S tem se uničuje ustvarjalnost – uničuje pa se zlasti tukajšnje aka-
demsko in teoretsko okolje, kolikor ga je sploh še ostalo. Natančneje: točkovalna obsede-
nost izganja ustvarjalnost in teoretsko produkcijo iz znanstvenih in univerzitetnih usta-
nov in ju preganja v alternativna okolja.
Nadalje predpisi onemogočajo, da bi tukajšnje visokošolske ustanove uspešno ponuja-
le svoje storitve na svetovnem trgu: silijo jih v odvisnost, v slabe kopije vladajočih šolskih
aparatov. Silijo jih v konkurenco tam, kjer ne morejo zmagati – in jim onemogočajo, da
59 Amin, 1971: 26 in 29.
demske in raziskovalne institucije sistematično preganjajo teorijo.
Odvisna integracija v svetovno znanstveno produkcijo povzroča analogne učinke ka-
kor odvisna integracija perifernih gospodarstev v svetovne gospodarske tokove. Samir
Amin je proces periferne podrejene gospodarske integracije opisal z besedami, ki lahko
veljajo tudi za sedanje procese v tukajšnji znanosti in na univerzah:
Odsotnost komunikacije med sektorji /posameznega nacionalnega/ nerazvitega go-
spodarstva izhaja iz njegove razvezanosti (désarticulation). Razvita gospodarstva so ko-
herentne celote in so sestavljena iz sektorjev, med katerimi potekajo intenzivne menjave.
Zato so ti sektorji komplementarni in drug z drugim povezani /…/. V nasprotju s tem so
nerazvita gospodarstva sestavljena iz sektorjev, ki brez povezave stojijo drug ob drugem in
le marginalno menjujejo, saj je bistveni del njihovih menjav usmerjen navzven. /…/
Razvezanost (désarticulation) onemogoča, da bi razvoj v enem sektorju pospešil razvoj
tudi v drugih. Ti pospeševalni učinki se prenašajo navzven, v dežele dobaviteljev: sektor-
ji nerazvitega gospodarstva so videti kot podaljški razvitega vladajočega gospodarstva. /…/
Medtem ko je v središču rast enaka razvoju, saj integrira, pa na obrobju rast ni razvoj,
saj razvezuje (désarticule). Na obrobju je rast, ki temelji na integraciji v svetovni trg, dobe-
sedno razvoj nerazvitosti.59
Tudi discipline v tukajšnji znanosti in na univerzah se razvijajo v nerazvitost: lokal-
no ne komunicirajo med seboj, njihovi pospeševalni učinki se prenašajo navzven v domi-
nantne centre. Vse bolj so zgolj še podaljški središčnih vladajočih znanstvenih in univer-
zitetnih ustanov.
Tukajšnji predpisi zelo veliko prispevajo k temu. Navedli smo že merila za izvolitev, ki
od mladih ljudi v najbolj ustvarjalnem obdobju zahtevajo, da se ukvarjajo s prevladujočo
problematiko na prevladujoči način in izdelke objavljajo v vladajočih aparatih svetovnega
ideološkega gospostva. S tem se uničuje ustvarjalnost – uničuje pa se zlasti tukajšnje aka-
demsko in teoretsko okolje, kolikor ga je sploh še ostalo. Natančneje: točkovalna obsede-
nost izganja ustvarjalnost in teoretsko produkcijo iz znanstvenih in univerzitetnih usta-
nov in ju preganja v alternativna okolja.
Nadalje predpisi onemogočajo, da bi tukajšnje visokošolske ustanove uspešno ponuja-
le svoje storitve na svetovnem trgu: silijo jih v odvisnost, v slabe kopije vladajočih šolskih
aparatov. Silijo jih v konkurenco tam, kjer ne morejo zmagati – in jim onemogočajo, da
59 Amin, 1971: 26 in 29.
