Page 57 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 57
ajo kapitalsko ideologijo, da z njo legitimirajo prakse, s katerimi ohranjajo in obnavlja-
jo svoje lokalno gospostvo. Zavezništvo med obema vladajočima skupinama ni simetrič-
no: medtem ko je za periferno državno-upravno birokracijo odločilnega pomena, ali se ji
bo posrečilo, da integrira visoko šolstvo v akumulacijo kapitala – pa je za univerzitetno bi-
rokracijo »tržna« ideologija le oportunistična kontingenca, saj se lahko legitimira (in se
je v preteklih zgodovinskih obdobjih tudi dejansko legitimirala) z vsako vladajočo ideolo-
gijo. Obstojnost univerzitetnih mandarinov izhaja iz njihove anahroničnosti: ker so v vsa-
kem zgodovinskem trenutku moderne enako zastareli, je njihovo gospostvo videti brezča-
sno in nadzgodovinsko.
A univerza se ne integrira v sistem samo s tem nesimetričnim razrednim zavezni-
štvom. Še trdneje se vanj vključuje z mikrotehnikami gospostva obeh skupin, te so neka-
ko inverzno simetrične mehanizmom njunega zavezništva:
1. Politični razred pri svojem »zunanjem« obvladovanju univerze nanjo neposre-
dno prenaša procese svetovnega kapitalističnega sistema; a tudi univerzitetni vladajoči sloj
pri svojem »notranjem« obvladovanju univerze vanjo neposredno prenaša procese svetov-
nega kapitalističnega sistema. Univerzitetni vladajoči sloj torej na svojem področju deluje
enako kakor na področju celotne države deluje politični razred.
2. niverzitetni vladajoči sloj samo pogojno sodeluje z vsakokratnim političnim razre-
dom, saj brezpogojno sodeluje s katerim koli vladajočim političnim razredom; politični ra-
zred s svojim obvladovanjem univerze brezpogojno krepi status quo na njej in s tem brez-
pogojno podpira njen vladajoči sloj.
Državne politike
Mikrotehnike politične oblasti, ki reproducirajo notranjo cehovsko strukturo gospo-
stva na univerzi, so bile doslej zlasti v načinih, kako je država financirala visoke šole. Po-
drobnosti so se sicer spreminjale, a glavna značilnost je bila v tem, da financiranje ni omo-
gočalo (in še zmerom ne omogoča) normalne reprodukcije učiteljskega kadra, kaj šele raz-
širjeno reprodukcijo. Hkrati je vsaj doslej državno financiranje spodbujalo k povečevanju
števila študentk in študentov ter nagrajevalo številčnost diplomantov.43 Posledica je bila
vse hujša obremenitev učiteljev in preusmeritev celotne institucije k rutinskemu, ne pro-
blemskemu izobraževalnemu procesu; oboje je vse bolj oviralo teoretski univerzitetni pro-
ces in ga je naposled popolnoma onemogočilo. Ekstenzivnost dela se je tako za učiteljice
43 Dejansko je torej delovalo kot najbolj prostaško razumljeni »tržni mehanizem«: spodbujalo je količino in »prodaja-
nje« diplom.
jo svoje lokalno gospostvo. Zavezništvo med obema vladajočima skupinama ni simetrič-
no: medtem ko je za periferno državno-upravno birokracijo odločilnega pomena, ali se ji
bo posrečilo, da integrira visoko šolstvo v akumulacijo kapitala – pa je za univerzitetno bi-
rokracijo »tržna« ideologija le oportunistična kontingenca, saj se lahko legitimira (in se
je v preteklih zgodovinskih obdobjih tudi dejansko legitimirala) z vsako vladajočo ideolo-
gijo. Obstojnost univerzitetnih mandarinov izhaja iz njihove anahroničnosti: ker so v vsa-
kem zgodovinskem trenutku moderne enako zastareli, je njihovo gospostvo videti brezča-
sno in nadzgodovinsko.
A univerza se ne integrira v sistem samo s tem nesimetričnim razrednim zavezni-
štvom. Še trdneje se vanj vključuje z mikrotehnikami gospostva obeh skupin, te so neka-
ko inverzno simetrične mehanizmom njunega zavezništva:
1. Politični razred pri svojem »zunanjem« obvladovanju univerze nanjo neposre-
dno prenaša procese svetovnega kapitalističnega sistema; a tudi univerzitetni vladajoči sloj
pri svojem »notranjem« obvladovanju univerze vanjo neposredno prenaša procese svetov-
nega kapitalističnega sistema. Univerzitetni vladajoči sloj torej na svojem področju deluje
enako kakor na področju celotne države deluje politični razred.
2. niverzitetni vladajoči sloj samo pogojno sodeluje z vsakokratnim političnim razre-
dom, saj brezpogojno sodeluje s katerim koli vladajočim političnim razredom; politični ra-
zred s svojim obvladovanjem univerze brezpogojno krepi status quo na njej in s tem brez-
pogojno podpira njen vladajoči sloj.
Državne politike
Mikrotehnike politične oblasti, ki reproducirajo notranjo cehovsko strukturo gospo-
stva na univerzi, so bile doslej zlasti v načinih, kako je država financirala visoke šole. Po-
drobnosti so se sicer spreminjale, a glavna značilnost je bila v tem, da financiranje ni omo-
gočalo (in še zmerom ne omogoča) normalne reprodukcije učiteljskega kadra, kaj šele raz-
širjeno reprodukcijo. Hkrati je vsaj doslej državno financiranje spodbujalo k povečevanju
števila študentk in študentov ter nagrajevalo številčnost diplomantov.43 Posledica je bila
vse hujša obremenitev učiteljev in preusmeritev celotne institucije k rutinskemu, ne pro-
blemskemu izobraževalnemu procesu; oboje je vse bolj oviralo teoretski univerzitetni pro-
ces in ga je naposled popolnoma onemogočilo. Ekstenzivnost dela se je tako za učiteljice
43 Dejansko je torej delovalo kot najbolj prostaško razumljeni »tržni mehanizem«: spodbujalo je količino in »prodaja-
nje« diplom.
