Page 231 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 231
ročje znanstvenoraziskovalne politike je tisto, ki ob še
tako velikem vloženem trudu ne zagotavlja uspeha, bi za-
gotovo navedli pripravo nacionalnega raziskovalnega in ra-
zvojnega programa. Tega – take so vse dosedanje izkušnje
– naši raziskovalci očitno tudi sami vidijo popolnoma raz-
lično, še manj možnosti pa je za to, da bi se o njem uskladili
raziskovalci in resorno ministrstvo.
Nič čudnega torej, da se slabo godi tudi najnovejšemu
osnutku nacionalnega raziskovalnega in razvojnega progra-
ma (NRRP), ki je pravkar prestal zelo skopo odmerjen čas
javne razprave – resorno ministrstvo je gotovo naredilo stra-
teško napako, da za tako pomemben strateški dokument ni
predvidelo vsaj mesec razprav, ki bi bile po možnosti tudi
bolj zgodaj, denimo v marcu ali aprilu, da bi bilo nato mo-
žno dokument do počitnic – ko bi bil še v svežem spominu
– pripeljati skozi parlamentarno razpravo.
A seveda ne gre le za čas razprave, temveč predvsem za
vsebino dokumenta, ki raziskovalce – sodeč po razpravi –
v kritiki združuje tam, kjer se čutijo vsi prizadeti, torej ob
napovedanih (in po mnenju raziskovalcev zgrešenih) insti-
tucionalnih reorganizacijah, ločuje pa jih tam, kjer se čuti-
jo zavezani svojim znanstvenoraziskovalnim področjem in
v skladu s tem opozarjajo, da NRRP mačehovsko obravna-
va to ali drugo področje raziskav in razvoja.
Verjetno večina njihovih navedb tudi drži, problem pa
je seveda v tem, da je NRRP nekakšna sestavljenka, ki sku-
ša zelo različna stališča povezati v skladno celoto, a ker je to
Sizifovo delo, je ta sestavljanka nujno skažena in v marsičem
nelogična tvorba.
V pripombah k osnutku NRRP, ki jih povzemamo na
tej strani, boste našli tudi tisto, ko neki naš raziskovalec
sprašuje, ali se je v kateri državi razvojni zasuk začel s ta-
kšnim dokumentom, kot je ta osnutek nacionalnega razi-
skovalnega in razvojnega programa. Ne vem, kaj je (bo) mi-
tako velikem vloženem trudu ne zagotavlja uspeha, bi za-
gotovo navedli pripravo nacionalnega raziskovalnega in ra-
zvojnega programa. Tega – take so vse dosedanje izkušnje
– naši raziskovalci očitno tudi sami vidijo popolnoma raz-
lično, še manj možnosti pa je za to, da bi se o njem uskladili
raziskovalci in resorno ministrstvo.
Nič čudnega torej, da se slabo godi tudi najnovejšemu
osnutku nacionalnega raziskovalnega in razvojnega progra-
ma (NRRP), ki je pravkar prestal zelo skopo odmerjen čas
javne razprave – resorno ministrstvo je gotovo naredilo stra-
teško napako, da za tako pomemben strateški dokument ni
predvidelo vsaj mesec razprav, ki bi bile po možnosti tudi
bolj zgodaj, denimo v marcu ali aprilu, da bi bilo nato mo-
žno dokument do počitnic – ko bi bil še v svežem spominu
– pripeljati skozi parlamentarno razpravo.
A seveda ne gre le za čas razprave, temveč predvsem za
vsebino dokumenta, ki raziskovalce – sodeč po razpravi –
v kritiki združuje tam, kjer se čutijo vsi prizadeti, torej ob
napovedanih (in po mnenju raziskovalcev zgrešenih) insti-
tucionalnih reorganizacijah, ločuje pa jih tam, kjer se čuti-
jo zavezani svojim znanstvenoraziskovalnim področjem in
v skladu s tem opozarjajo, da NRRP mačehovsko obravna-
va to ali drugo področje raziskav in razvoja.
Verjetno večina njihovih navedb tudi drži, problem pa
je seveda v tem, da je NRRP nekakšna sestavljenka, ki sku-
ša zelo različna stališča povezati v skladno celoto, a ker je to
Sizifovo delo, je ta sestavljanka nujno skažena in v marsičem
nelogična tvorba.
V pripombah k osnutku NRRP, ki jih povzemamo na
tej strani, boste našli tudi tisto, ko neki naš raziskovalec
sprašuje, ali se je v kateri državi razvojni zasuk začel s ta-
kšnim dokumentom, kot je ta osnutek nacionalnega razi-
skovalnega in razvojnega programa. Ne vem, kaj je (bo) mi-
