Page 236 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 236
žerjev, katerih domet so predvsem odpravnine v nasle-
dnjem letu ali dveh. Kdo bo mogel obvladati tehnologije
naslednjih generacij, če ne bomo imeli strokovnjakov, ki jih
bodo razumeli in sodelovali pri njihovem razvoju?
V predlogu NRRP je še polno drugih nesmislov – od
tega, da naj bi kot prednostno področje zadoščala že nalož-
ba v raziskave v vrednosti povprečne stanovanjske hiše, po-
ostrenega nadzora raziskovalcev z inšpekcijami na terenu do
bajk o prihodu vrhunskih tujih raziskovalcev v Slovenijo (in
izvozu slovenskih), o prihodnjem MIT ali ETH v Sloveniji
in standardih državljanske ozaveščenosti itd.
Najde se sicer tudi nekaj svetlih misli o potrebi po pove-
čanem povezovanju univerz in inštitutov ter izobraževanja
z raziskavami, o poudarjanju vloge družbe znanja in potre-
bi po večjem vlaganju v razvoj v podjetjih. Ta stališča bi ve-
ljalo vzeti kot izhodišče za ponovni popravni izpit pri pri-
pravi NRRP, tokrat po možnosti s širšim naborom sodelav-
cev z vizijo.
Jasna Kontler Salamon, Pogovor
z državnem sekretarjem Zoranom
Stančičem10
Ljubljana – Vlada je nedavno sprejela sklep o tako ime-
novanem programskem financiranju javnih raziskovalnih
organizacij (JRO). Za kako pomembno odločitev gre, kaže-
ta že podatka, da temu financiranju namenijo približno tre-
tjino vseh proračunskih sredstev za znanstveni resor, poleg
tega pa bo odločitev veljala kar pet let, torej še dolgo po na-
šem vstopu v EU. Zaradi vsega tega, pa tudi ker je bilo v zve-
zi s programskim financiranjem že kar nekaj javne polemi-
ke, smo resornega državnega sekretarja dr. Zorana Stančiča
zaprosili za nekaj pojasnil.
Koliko so sedanje razmere v naši raziskovalni sferi – še
zlasti dejstvo, da že več kot tri leta deluje brez nacionalnega
10 Delo, 26. 1. 2004.
dnjem letu ali dveh. Kdo bo mogel obvladati tehnologije
naslednjih generacij, če ne bomo imeli strokovnjakov, ki jih
bodo razumeli in sodelovali pri njihovem razvoju?
V predlogu NRRP je še polno drugih nesmislov – od
tega, da naj bi kot prednostno področje zadoščala že nalož-
ba v raziskave v vrednosti povprečne stanovanjske hiše, po-
ostrenega nadzora raziskovalcev z inšpekcijami na terenu do
bajk o prihodu vrhunskih tujih raziskovalcev v Slovenijo (in
izvozu slovenskih), o prihodnjem MIT ali ETH v Sloveniji
in standardih državljanske ozaveščenosti itd.
Najde se sicer tudi nekaj svetlih misli o potrebi po pove-
čanem povezovanju univerz in inštitutov ter izobraževanja
z raziskavami, o poudarjanju vloge družbe znanja in potre-
bi po večjem vlaganju v razvoj v podjetjih. Ta stališča bi ve-
ljalo vzeti kot izhodišče za ponovni popravni izpit pri pri-
pravi NRRP, tokrat po možnosti s širšim naborom sodelav-
cev z vizijo.
Jasna Kontler Salamon, Pogovor
z državnem sekretarjem Zoranom
Stančičem10
Ljubljana – Vlada je nedavno sprejela sklep o tako ime-
novanem programskem financiranju javnih raziskovalnih
organizacij (JRO). Za kako pomembno odločitev gre, kaže-
ta že podatka, da temu financiranju namenijo približno tre-
tjino vseh proračunskih sredstev za znanstveni resor, poleg
tega pa bo odločitev veljala kar pet let, torej še dolgo po na-
šem vstopu v EU. Zaradi vsega tega, pa tudi ker je bilo v zve-
zi s programskim financiranjem že kar nekaj javne polemi-
ke, smo resornega državnega sekretarja dr. Zorana Stančiča
zaprosili za nekaj pojasnil.
Koliko so sedanje razmere v naši raziskovalni sferi – še
zlasti dejstvo, da že več kot tri leta deluje brez nacionalnega
10 Delo, 26. 1. 2004.
