Page 226 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 226
bi bila ocena sedanjega stanja v njem »pavšalna in po-
manjkljiva«, pri analizi njegovih slabosti in prednosti naj bi
bila večina trditev »izraženih na način vrednostnih sodb,
ki jih ni mogoče ne dokazati ne ovreči«. Poleg tega naj bi
bil predstavljeni program »nesorazmerno ambiciozen« in
naj bi ga zato mnogi v razpravah označevali za »science fic-
tion« – razlog temu očitku je predvsem odstopanje NRRP
od predloga državnega proračuna, vprašljiva pa naj bi bila
tudi v njem predvidena bistveno povečana razvojna vlaga-
nja podjetij. »Osnutek je tako izrazito usmerjen v uporabno
znanost in uporabo znanosti, da se postavlja vprašanje, ali je
to še program znanstvenega raziskovanja (in razvoja) ali pa
je to izključno program uporabe znanosti za doseganje utili-
tarnih učinkov,« piše v Korisovih pripombah.
Po oceni koordinacije direktorjev raziskovalnih insti-
tucij predstavljeni osnutek predvideva, da naj bi raziskoval-
ne institucije preko vsake mere prepustili delovanju svobo-
dnega trga in s tem ogrozili njihov obstoj. NRRP očitajo
tudi to, da ob predvidenih razvojnih prioritetah ne predvi-
deva vsaj »ohranitve doseženega stanja na vseh področjih«,
pri čemer naj bi jo najslabše odnesla humanistika in še zla-
sti družboslovje.
Seveda pa je direktorje raziskovalnih institucij v osnut-
ku NRRP še zlasti prizadelo, da ta dokument – po njihovi
presoji – »v celoti odraža nenaklonjen odnos do raziskoval-
nih inštitutov«. Navajajo, da »z zgroženostjo zavračajo za-
misli o nekakšnem administrativnem prerazporejanju razi-
skovalcev v gospodarstvo, da bi s tem dosegli 'ustrezna' raz-
merja«. Prav tako pa, kot so zapisali v pripombah, naspro-
tujejo kakršnemu koli prisilnemu administrativnemu pove-
zovanju z univerzami. Pač pa bi bilo po njihovi oceni »pro-
duktivno razmišljati o tem, da bi inštituti ustanovili nara-
voslovno-tehniško (raziskovalno) univerzo, ki bi skrbela za
razvoj kadra po meri slovenskega gospodarstva in tudi ma-
lih spin-off podjetij, ki se ukvarjajo s 'high-tech' proizvodi«.
manjkljiva«, pri analizi njegovih slabosti in prednosti naj bi
bila večina trditev »izraženih na način vrednostnih sodb,
ki jih ni mogoče ne dokazati ne ovreči«. Poleg tega naj bi
bil predstavljeni program »nesorazmerno ambiciozen« in
naj bi ga zato mnogi v razpravah označevali za »science fic-
tion« – razlog temu očitku je predvsem odstopanje NRRP
od predloga državnega proračuna, vprašljiva pa naj bi bila
tudi v njem predvidena bistveno povečana razvojna vlaga-
nja podjetij. »Osnutek je tako izrazito usmerjen v uporabno
znanost in uporabo znanosti, da se postavlja vprašanje, ali je
to še program znanstvenega raziskovanja (in razvoja) ali pa
je to izključno program uporabe znanosti za doseganje utili-
tarnih učinkov,« piše v Korisovih pripombah.
Po oceni koordinacije direktorjev raziskovalnih insti-
tucij predstavljeni osnutek predvideva, da naj bi raziskoval-
ne institucije preko vsake mere prepustili delovanju svobo-
dnega trga in s tem ogrozili njihov obstoj. NRRP očitajo
tudi to, da ob predvidenih razvojnih prioritetah ne predvi-
deva vsaj »ohranitve doseženega stanja na vseh področjih«,
pri čemer naj bi jo najslabše odnesla humanistika in še zla-
sti družboslovje.
Seveda pa je direktorje raziskovalnih institucij v osnut-
ku NRRP še zlasti prizadelo, da ta dokument – po njihovi
presoji – »v celoti odraža nenaklonjen odnos do raziskoval-
nih inštitutov«. Navajajo, da »z zgroženostjo zavračajo za-
misli o nekakšnem administrativnem prerazporejanju razi-
skovalcev v gospodarstvo, da bi s tem dosegli 'ustrezna' raz-
merja«. Prav tako pa, kot so zapisali v pripombah, naspro-
tujejo kakršnemu koli prisilnemu administrativnemu pove-
zovanju z univerzami. Pač pa bi bilo po njihovi oceni »pro-
duktivno razmišljati o tem, da bi inštituti ustanovili nara-
voslovno-tehniško (raziskovalno) univerzo, ki bi skrbela za
razvoj kadra po meri slovenskega gospodarstva in tudi ma-
lih spin-off podjetij, ki se ukvarjajo s 'high-tech' proizvodi«.
