Page 234 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 234
ekcijske službe. Denar na trgu bi smeli raziskovalci v JRO
dobiti predvsem ali samo na podlagi svojega osnovnega po-
slanstva, to je raziskav na ustrezno zahtevni ravni.
Predlog NRRP je seznam želja, za katere je popolnoma
očitno, da so neuresničljive, in zato tak NRRP že od začet-
ka ne bi imel nikakršne veljave. Letošnji realni padec sred-
stev za raziskave je bolj slab obet za povečanje sredstev za
raziskave do 3 odstotke BDP do leta 2010. V predlogu je
kot cilj zapisana tudi rast sredstev za RiR na 1,8 odstotka
BDP v letu 2006, medtem ko je iz izjav vladnih predstavni-
kov že ta trenutek popolnoma jasno, da ni uresničljiva. Re-
snost predloga postavlja v dvom tudi to, ali so gospodarski
ukrepi, kakršne so davčne olajšave, subvencije itd., usklajeni
z drugimi vladnimi resorji.
Bistvena revolucionarna točka predloga NRRP je de-
montaža naravoslovnih in tehnoloških inštitutov z odpu-
stitvijo 30–40 odstotkov raziskovalcev. Predlog v najboljši
maniri maoističnega državnoplanskega gospodarstva odre-
ja, da naj se univerza razdeli (morda še niso slišali, a v Slo-
veniji imamo štiri univerze) oziroma ustanovi naravoslov-
no-tehniška univerza, velik delež raziskovalcev na inštitu-
tih pa naj se kar prerazporedi v gospodarstvo. Ni dvoma, da
bi tako res povečali trg delovne sile na raziskovalnem po-
dročju, bojim pa se, da predvsem evropskega kot slovenske-
ga. Na trgu delovne sile danes ne vlada prav veliko pomanj-
kanje raziskovalcev z naravoslovnega področja, ki bi jih pod-
jetja zagotovo privabila z visokimi plačami. Nekaj povsem
drugega pa je, če bi jih želela dobiti zastonj, tako da bi drža-
va pokrivala njihove plače, kar bi predstavljalo subvencije.
Kakor kaže v tem predlogu NRRP, postaja beseda inšti-
tut za nekatere psovka, sicer ne bi zapisali »Slovenski inšti-
tuti niso sledili času in v glavnem ne opravljajo svoje primar-
ne funkcije«. Povsod po svetu so raziskovalni inštituti po-
nos držav: od mreže inštitutov v Nemčiji (MaxPlanck, Fra-
dobiti predvsem ali samo na podlagi svojega osnovnega po-
slanstva, to je raziskav na ustrezno zahtevni ravni.
Predlog NRRP je seznam želja, za katere je popolnoma
očitno, da so neuresničljive, in zato tak NRRP že od začet-
ka ne bi imel nikakršne veljave. Letošnji realni padec sred-
stev za raziskave je bolj slab obet za povečanje sredstev za
raziskave do 3 odstotke BDP do leta 2010. V predlogu je
kot cilj zapisana tudi rast sredstev za RiR na 1,8 odstotka
BDP v letu 2006, medtem ko je iz izjav vladnih predstavni-
kov že ta trenutek popolnoma jasno, da ni uresničljiva. Re-
snost predloga postavlja v dvom tudi to, ali so gospodarski
ukrepi, kakršne so davčne olajšave, subvencije itd., usklajeni
z drugimi vladnimi resorji.
Bistvena revolucionarna točka predloga NRRP je de-
montaža naravoslovnih in tehnoloških inštitutov z odpu-
stitvijo 30–40 odstotkov raziskovalcev. Predlog v najboljši
maniri maoističnega državnoplanskega gospodarstva odre-
ja, da naj se univerza razdeli (morda še niso slišali, a v Slo-
veniji imamo štiri univerze) oziroma ustanovi naravoslov-
no-tehniška univerza, velik delež raziskovalcev na inštitu-
tih pa naj se kar prerazporedi v gospodarstvo. Ni dvoma, da
bi tako res povečali trg delovne sile na raziskovalnem po-
dročju, bojim pa se, da predvsem evropskega kot slovenske-
ga. Na trgu delovne sile danes ne vlada prav veliko pomanj-
kanje raziskovalcev z naravoslovnega področja, ki bi jih pod-
jetja zagotovo privabila z visokimi plačami. Nekaj povsem
drugega pa je, če bi jih želela dobiti zastonj, tako da bi drža-
va pokrivala njihove plače, kar bi predstavljalo subvencije.
Kakor kaže v tem predlogu NRRP, postaja beseda inšti-
tut za nekatere psovka, sicer ne bi zapisali »Slovenski inšti-
tuti niso sledili času in v glavnem ne opravljajo svoje primar-
ne funkcije«. Povsod po svetu so raziskovalni inštituti po-
nos držav: od mreže inštitutov v Nemčiji (MaxPlanck, Fra-
