Page 228 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 228
Podpora povezovanju akademikov
in gospodarstva
Svoje pripombe nam je poslal tudi znanstveni svet IJS
(podpisal jih je predsednik akad. prof. dr. Robert Blinc).
Tudi ta je avtorjem osnutka NRRP očital, da so predvide-
li »razdruževanje in ločeno obravnavo« javnih raziskoval-
nih zavodov, univerz in gospodarstva, namesto da bi jih po-
vezali »kot to dela vsa Evropa«. Navedli so, da se »strinjajo
z namero NRRP, da je treba bistveno okrepiti razvojne od-
delke v gospodarstvu«, kjer »imamo mnogo znanja in izvr-
stne strokovnjake«, opozorili pa so, da večina teh oddelkov,
kljub odličnosti ne dosega potrebne evropske kritične mase,
bodisi zato, ker so premajhni, bodisi zato, ker je njihove raz-
iskave omejil novi lastnik (na primer Novartis Leku).
Da bi dosegli evropske standarde, bi morali doseči »po-
sebne, tudi institucionalne povezave gospodarstva, javnih
raziskovalnih zavodov in univerz«, teh »vidikov in možnih
povezav pa NRRP ne obdela v zadostni meri in ga je treba v
tej smeri dopolniti«. V svojih stališčih je znanstveni svet IJS
še posebej poudaril, da podpira »načrtovano boljše povezo-
vanje med akademsko sfero in gospodarstvom« in »uved-
bo davčnih olajšav za dokumentirana vlaganja gospodarstva
v raziskave in razvoj na javnih raziskovalnih zavodih, uni-
verzah in razvojnih oddelkih in inštitutih«.
Sklenili so s pobudo, da naj se ciljem NRRP doda od-
stavek, kjer bi zapisali, da »javni raziskovalni zavodi pretok
novih znanj v gospodarstvo in družbo realizirajo tudi preko
podiplomskih šol in drugih visokošolskih zavodov skupaj z
ustanovitelji iz gospodarstva«.
Lahko tak program v resnici spodbudi
razvoj?
Iz Kemijskega inštituta nam je svoj prispevek k razpravi
o NRRP poslal dr. Primož Pristovšek. Ta uvodoma opozar-
in gospodarstva
Svoje pripombe nam je poslal tudi znanstveni svet IJS
(podpisal jih je predsednik akad. prof. dr. Robert Blinc).
Tudi ta je avtorjem osnutka NRRP očital, da so predvide-
li »razdruževanje in ločeno obravnavo« javnih raziskoval-
nih zavodov, univerz in gospodarstva, namesto da bi jih po-
vezali »kot to dela vsa Evropa«. Navedli so, da se »strinjajo
z namero NRRP, da je treba bistveno okrepiti razvojne od-
delke v gospodarstvu«, kjer »imamo mnogo znanja in izvr-
stne strokovnjake«, opozorili pa so, da večina teh oddelkov,
kljub odličnosti ne dosega potrebne evropske kritične mase,
bodisi zato, ker so premajhni, bodisi zato, ker je njihove raz-
iskave omejil novi lastnik (na primer Novartis Leku).
Da bi dosegli evropske standarde, bi morali doseči »po-
sebne, tudi institucionalne povezave gospodarstva, javnih
raziskovalnih zavodov in univerz«, teh »vidikov in možnih
povezav pa NRRP ne obdela v zadostni meri in ga je treba v
tej smeri dopolniti«. V svojih stališčih je znanstveni svet IJS
še posebej poudaril, da podpira »načrtovano boljše povezo-
vanje med akademsko sfero in gospodarstvom« in »uved-
bo davčnih olajšav za dokumentirana vlaganja gospodarstva
v raziskave in razvoj na javnih raziskovalnih zavodih, uni-
verzah in razvojnih oddelkih in inštitutih«.
Sklenili so s pobudo, da naj se ciljem NRRP doda od-
stavek, kjer bi zapisali, da »javni raziskovalni zavodi pretok
novih znanj v gospodarstvo in družbo realizirajo tudi preko
podiplomskih šol in drugih visokošolskih zavodov skupaj z
ustanovitelji iz gospodarstva«.
Lahko tak program v resnici spodbudi
razvoj?
Iz Kemijskega inštituta nam je svoj prispevek k razpravi
o NRRP poslal dr. Primož Pristovšek. Ta uvodoma opozar-
