Page 217 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 217
Marko Kos, Dokončati tranzicijo
vladnega znanstvenega področja5
Lizbonske sklepe premlevamo in odgovornost za njiho-
vo izpolnjevanje prelagamo kot vroč krompir. Pogojev za
pomik inovacij v središče boja za večjo konkurenčnost ni-
mamo, ker sta znanost in gospodarstvo na dveh bregovih.
To ugotavlja tudi Nacionalni raziskovalno razvojni pro-
gram (NRRP), ki pa ne bo mogel uresničiti vseh zahtev.
Januarja letos smo direktorji privatnih inštitutov, vodil-
nih inovativnih podjetij, nekdanji direktorji raziskovalnih
oddelkov in inštitutov podjetij razpravljali o tej slepi ulici in
prišli do skupnega stališča o potrebi tranzicije vladnih inšti-
tutov. Okvir našega delovanja naj bi bil Gospodarsko teh-
nološki forum; nekaterim je bilo ime forum nesimpatično,
vendar je pomembna vsebina. O tem smo bili soglasni. Ve-
čina nas je delovala že dolgo za inovacijsko politiko države
v raznih projektih in iniciativah, izkušnje podjetij so čeda-
lje slabše, vendar se na vladni ravni nič ne premakne. Pod-
jetja se zapirajo v svoj krog, postajajo osamljena. Ne najde-
jo razumevanja.
Zadnja trdnjava neracionalnosti
Vladno znanstveno področje je zadnja trdnjava neraci-
onalnosti, podvajanja in monopolizma. Njegova tranzicija
ni dokončana. Gospodarstvo je bilo že pred desetletjem de-
nacionalizirano s privatizacijo na neodplačen in egalitaren
način med vse prebivalce. Nekaj inštitutov pa je ostalo v la-
sti vlade, ta jih financira, zato nimajo interesa, da bi delovali
na trgu in se povezali procesno in kapitalsko s podjetji. Pre-
živetje jim je zajamčeno, nihče jih pa ne vpraša po obraču-
nu. Nimajo nadzora kot podjetja. So v zaprtem krogu in se
ne povezujejo z zunanjimi gospodarskimi krogi oziroma so
njihovi prihodki od zunanjih naročnikov marginalni. Te-
5 Delo, 14. 7. 2005.
vladnega znanstvenega področja5
Lizbonske sklepe premlevamo in odgovornost za njiho-
vo izpolnjevanje prelagamo kot vroč krompir. Pogojev za
pomik inovacij v središče boja za večjo konkurenčnost ni-
mamo, ker sta znanost in gospodarstvo na dveh bregovih.
To ugotavlja tudi Nacionalni raziskovalno razvojni pro-
gram (NRRP), ki pa ne bo mogel uresničiti vseh zahtev.
Januarja letos smo direktorji privatnih inštitutov, vodil-
nih inovativnih podjetij, nekdanji direktorji raziskovalnih
oddelkov in inštitutov podjetij razpravljali o tej slepi ulici in
prišli do skupnega stališča o potrebi tranzicije vladnih inšti-
tutov. Okvir našega delovanja naj bi bil Gospodarsko teh-
nološki forum; nekaterim je bilo ime forum nesimpatično,
vendar je pomembna vsebina. O tem smo bili soglasni. Ve-
čina nas je delovala že dolgo za inovacijsko politiko države
v raznih projektih in iniciativah, izkušnje podjetij so čeda-
lje slabše, vendar se na vladni ravni nič ne premakne. Pod-
jetja se zapirajo v svoj krog, postajajo osamljena. Ne najde-
jo razumevanja.
Zadnja trdnjava neracionalnosti
Vladno znanstveno področje je zadnja trdnjava neraci-
onalnosti, podvajanja in monopolizma. Njegova tranzicija
ni dokončana. Gospodarstvo je bilo že pred desetletjem de-
nacionalizirano s privatizacijo na neodplačen in egalitaren
način med vse prebivalce. Nekaj inštitutov pa je ostalo v la-
sti vlade, ta jih financira, zato nimajo interesa, da bi delovali
na trgu in se povezali procesno in kapitalsko s podjetji. Pre-
živetje jim je zajamčeno, nihče jih pa ne vpraša po obraču-
nu. Nimajo nadzora kot podjetja. So v zaprtem krogu in se
ne povezujejo z zunanjimi gospodarskimi krogi oziroma so
njihovi prihodki od zunanjih naročnikov marginalni. Te-
5 Delo, 14. 7. 2005.
