Page 222 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 222
nost. Prepričan sem, da je tako prav, saj je to eden izmed
osnovnih, čeprav ne edini razvojni dokument Republike
Slovenije. Zato so prispevki, kritike in predlogi dobrodošli,
saj nam omogočajo, da bi dobili čim boljši dokument.
Po drugi strani moram kot eden izmed pripravljavcev
osnutka NRRP ugotoviti, da se pojavljajo tudi kritike, ki iz-
hajajo iz drugačnih predstav, kaj naj bi ta dokument bil in
kaj naj bi bil njegov osnovni namen. Že na začetku naj po-
vem, da osnutek NRRP ni bil nikoli zamišljen kot osnovni
in edini razvojni dokument naše države in prav tako ni po-
krival vseh raziskovalnih dejavnosti. Koordiniral in izbolj-
ševal naj bi tiste dejavnosti, ki spodbujajo hitrejši razvoj in
gospodarsko rast ter omogočajo prehod v postindustrijsko
družbo.
Skupina za pripravo je izhajala iz dejstva, da so podla-
ga vsakega razvoja tržno gospodarstvo in naložbe zasebne-
ga sektorja v gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Kako-
vostnejše so te naložbe, hitreje se bosta povečevali produk-
tivnost in konkurenčnost. Prodijeva komisija je to osnovno
dejstvo v celoti spregledala, kar je vodilo k neuspehu lizbon-
ske strategije. Nova Barrosova komisija je ohranila cilje te
strategije ter prenovila in dopolnila njene instrumente, kar
jasno izhaja iz dokumenta EU For more Growth, Prosperi-
ty and Jobs in Europe. V smislu tega dokumenta in večkrat
poudarjenih ciljev slovenske vlade smo sestavljavci osnutka
NRRP izhajali iz upravičenega pričakovanja, da bo sedanja
vlada bistveno izboljšala investicijske razmere v naši državi
in si še posebej prizadevala zagotoviti spodbude za kakovo-
stne naložbe, ki so edine temelj trajnostnega razvoja.
Statistični podatki za preteklo leto nazorno kažejo,
da delež naložb zasebnega sektorja v BDP in zlasti njiho-
va kakovost – samo 6 odstotkov jih je namenjenih raziska-
vam in razvoju – ne omogočata doseganja zastavljenih ciljev
in dohitevanja razvitejših članic EU. Izhodišče sestavljav-
osnovnih, čeprav ne edini razvojni dokument Republike
Slovenije. Zato so prispevki, kritike in predlogi dobrodošli,
saj nam omogočajo, da bi dobili čim boljši dokument.
Po drugi strani moram kot eden izmed pripravljavcev
osnutka NRRP ugotoviti, da se pojavljajo tudi kritike, ki iz-
hajajo iz drugačnih predstav, kaj naj bi ta dokument bil in
kaj naj bi bil njegov osnovni namen. Že na začetku naj po-
vem, da osnutek NRRP ni bil nikoli zamišljen kot osnovni
in edini razvojni dokument naše države in prav tako ni po-
krival vseh raziskovalnih dejavnosti. Koordiniral in izbolj-
ševal naj bi tiste dejavnosti, ki spodbujajo hitrejši razvoj in
gospodarsko rast ter omogočajo prehod v postindustrijsko
družbo.
Skupina za pripravo je izhajala iz dejstva, da so podla-
ga vsakega razvoja tržno gospodarstvo in naložbe zasebne-
ga sektorja v gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Kako-
vostnejše so te naložbe, hitreje se bosta povečevali produk-
tivnost in konkurenčnost. Prodijeva komisija je to osnovno
dejstvo v celoti spregledala, kar je vodilo k neuspehu lizbon-
ske strategije. Nova Barrosova komisija je ohranila cilje te
strategije ter prenovila in dopolnila njene instrumente, kar
jasno izhaja iz dokumenta EU For more Growth, Prosperi-
ty and Jobs in Europe. V smislu tega dokumenta in večkrat
poudarjenih ciljev slovenske vlade smo sestavljavci osnutka
NRRP izhajali iz upravičenega pričakovanja, da bo sedanja
vlada bistveno izboljšala investicijske razmere v naši državi
in si še posebej prizadevala zagotoviti spodbude za kakovo-
stne naložbe, ki so edine temelj trajnostnega razvoja.
Statistični podatki za preteklo leto nazorno kažejo,
da delež naložb zasebnega sektorja v BDP in zlasti njiho-
va kakovost – samo 6 odstotkov jih je namenjenih raziska-
vam in razvoju – ne omogočata doseganja zastavljenih ciljev
in dohitevanja razvitejših članic EU. Izhodišče sestavljav-
