Page 215 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 215
bila, da so univerze na področju RiR de facto marginali-
zirali, čeprav je Univerza v Ljubljani daleč največja razisko-
valna inštitucija v Sloveniji. Zakonsko pa so (bile) univerze
razpete med dva nacionalna programa in dva področna za-
kona, mestoma tudi neusklajena.
Predlog NRRP je izredno ambiciozen in bo uresničljiv
le z veliko politično podporo, še posebno, ker predvideva ne-
katere spremembe zakonodaje. Vprašanje je tudi, ali bo slo-
venska politika sposobna doseči soglasje, da zagotovi realno
rast vlaganja v raziskave in razvoj, kot je predvideno v pre-
dlogu. Ne gre zanemariti splošne negotovosti o uresničeva-
nju ciljev raznih evropskih deklaracij v zadnjem času. Še po-
sebno na področju podpore raziskavam in razvoju se mora
Slovenija otresti iluzij, da bo podpora iz proračunskih sred-
stev EU zadostna, da bi Slovenija vzdrževala korak ali celo
dosegla preboj med razvitejše članice EU. Univerza v Lju-
bljani zato meni, da morajo vsi odločujoči strokovni in po-
litični dejavniki v Sloveniji vztrajati, da se ciljano povečanje
sredstev za izvajanje NRRP dejansko zagotovi.
Menimo, da je predvidena postopna sprememba razme-
rij pri vlaganju javnih sredstev v raziskave in razvoj s ciljem,
da bi dosegli razmerje 2/3 za visoko šolstvo ter 1/3 za javne
raziskovalne zavode, korak v pravo smer, saj bi s tem posta-
li primerljivejši z drugimi razvitejšimi članicami EU. Stati-
stični podatki Eurostata namreč kažejo, da smo z doseda-
njim razmerjem podobni le Češki, Poljski, Slovaški in Ma-
džarski, kjer je za zdaj to razmerje obrnjeno.
Menimo, da bi slovenske univerze morale dobiti tudi
ustrezen del ustanoviteljskega (tako imenovanega pasovne-
ga) financiranja, podobno kot javne raziskovalne organiza-
cije v Sloveniji.
Ne moremo se strinjati z nekaterimi predlagatelji iz ›go-
spodarstva‹, ki vidijo univerze zgolj kot nekakšen tehnolo-
ški servis gospodarstva oziroma industrije. Ne le da takšne
zirali, čeprav je Univerza v Ljubljani daleč največja razisko-
valna inštitucija v Sloveniji. Zakonsko pa so (bile) univerze
razpete med dva nacionalna programa in dva področna za-
kona, mestoma tudi neusklajena.
Predlog NRRP je izredno ambiciozen in bo uresničljiv
le z veliko politično podporo, še posebno, ker predvideva ne-
katere spremembe zakonodaje. Vprašanje je tudi, ali bo slo-
venska politika sposobna doseči soglasje, da zagotovi realno
rast vlaganja v raziskave in razvoj, kot je predvideno v pre-
dlogu. Ne gre zanemariti splošne negotovosti o uresničeva-
nju ciljev raznih evropskih deklaracij v zadnjem času. Še po-
sebno na področju podpore raziskavam in razvoju se mora
Slovenija otresti iluzij, da bo podpora iz proračunskih sred-
stev EU zadostna, da bi Slovenija vzdrževala korak ali celo
dosegla preboj med razvitejše članice EU. Univerza v Lju-
bljani zato meni, da morajo vsi odločujoči strokovni in po-
litični dejavniki v Sloveniji vztrajati, da se ciljano povečanje
sredstev za izvajanje NRRP dejansko zagotovi.
Menimo, da je predvidena postopna sprememba razme-
rij pri vlaganju javnih sredstev v raziskave in razvoj s ciljem,
da bi dosegli razmerje 2/3 za visoko šolstvo ter 1/3 za javne
raziskovalne zavode, korak v pravo smer, saj bi s tem posta-
li primerljivejši z drugimi razvitejšimi članicami EU. Stati-
stični podatki Eurostata namreč kažejo, da smo z doseda-
njim razmerjem podobni le Češki, Poljski, Slovaški in Ma-
džarski, kjer je za zdaj to razmerje obrnjeno.
Menimo, da bi slovenske univerze morale dobiti tudi
ustrezen del ustanoviteljskega (tako imenovanega pasovne-
ga) financiranja, podobno kot javne raziskovalne organiza-
cije v Sloveniji.
Ne moremo se strinjati z nekaterimi predlagatelji iz ›go-
spodarstva‹, ki vidijo univerze zgolj kot nekakšen tehnolo-
ški servis gospodarstva oziroma industrije. Ne le da takšne
