Page 220 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 220
atere inštitute bodo prevzela združenja gospodarskih
podjetij, kot kooperative ali mreže. V njih bo infrastruktura
za preizkuse in meritve za izvajanje skupnih raziskav na prvi
stopnji, to je za predkonkurenčne projekte. Za raziskave in
razvoj višjih stopenj s pojavljanjem intelektualne lastnine
in s podjetniško specifičnimi inovacijami bodo uporablja-
li isto opremo, vendar z drugimi timi, kot je praksa v in-
dustrijskem svetu. Glede privatizacije inštitutov bi bilo tre-
ba razmisliti še o možnosti, da jih država proda na trgu za
tržno vrednost. Tako bi dejansko videli njihovo pravo vre-
dnost. Tudi podjetjem se tržna vrednost določa na borzi v
javni prodaji. Poleg tega pa stvari, ki jih dobiš zastonj, ne ce-
niš ustrezno. Iz enega najbolj inovativnih podjetij smo dobi-
li pripombo: V gospodarstvu smo pripravljeni plačati pošte-
no vrednost za tisto, kar dobimo na drugi strani.
S tem bo končana tranzicija tudi v znanosti. Imeli bomo
dva sektorja: univerzo in gospodarske raziskovalno-razvojne
oddelke, podjetja ali inštitute. Vladnih inštitutov ne bo več.
Tedaj bo šele mogoče izvajati lizbonsko strategijo. Pri da-
našnjem stanju je to iluzija. Vsaka stran bo imela jasno do-
ločen interes: inovirana visoko tehnološka proizvodnja, ko-
operacija v skupnih personalno sklenjenih timih in visoka
znanstvena kakovost reformiranih univerz. Na obeh stra-
neh bodo visoko profesionalne elite, ki bodo znale sodelova-
ti, kar danes ni mogoče. Vse slabe točke ocen IMD bo mo-
goče do leta 2010 izboljšati. To bo v razvoj vneslo novo di-
namiko. Mnogi raziskovalci bodo pri teh spremembah usta-
novili svoje podjetje in deležni bodo skrbi države, ki se bo
morala tudi drugače organizirati. Inovativnost bo zrasla: če
bodo odmirala nizko tehnološka podjetja, ki so danes ino-
vacijsko mrtva, bo delež inovativnih podjetij hitro zrasel od
današnjih 21 odstotkov na avstrijskih 53 odstotkov.
Proračun za znanost in univerze se bo zmanjšal, kajti
odpadla bo današnja upravna birokracija (po oceni v viši-
podjetij, kot kooperative ali mreže. V njih bo infrastruktura
za preizkuse in meritve za izvajanje skupnih raziskav na prvi
stopnji, to je za predkonkurenčne projekte. Za raziskave in
razvoj višjih stopenj s pojavljanjem intelektualne lastnine
in s podjetniško specifičnimi inovacijami bodo uporablja-
li isto opremo, vendar z drugimi timi, kot je praksa v in-
dustrijskem svetu. Glede privatizacije inštitutov bi bilo tre-
ba razmisliti še o možnosti, da jih država proda na trgu za
tržno vrednost. Tako bi dejansko videli njihovo pravo vre-
dnost. Tudi podjetjem se tržna vrednost določa na borzi v
javni prodaji. Poleg tega pa stvari, ki jih dobiš zastonj, ne ce-
niš ustrezno. Iz enega najbolj inovativnih podjetij smo dobi-
li pripombo: V gospodarstvu smo pripravljeni plačati pošte-
no vrednost za tisto, kar dobimo na drugi strani.
S tem bo končana tranzicija tudi v znanosti. Imeli bomo
dva sektorja: univerzo in gospodarske raziskovalno-razvojne
oddelke, podjetja ali inštitute. Vladnih inštitutov ne bo več.
Tedaj bo šele mogoče izvajati lizbonsko strategijo. Pri da-
našnjem stanju je to iluzija. Vsaka stran bo imela jasno do-
ločen interes: inovirana visoko tehnološka proizvodnja, ko-
operacija v skupnih personalno sklenjenih timih in visoka
znanstvena kakovost reformiranih univerz. Na obeh stra-
neh bodo visoko profesionalne elite, ki bodo znale sodelova-
ti, kar danes ni mogoče. Vse slabe točke ocen IMD bo mo-
goče do leta 2010 izboljšati. To bo v razvoj vneslo novo di-
namiko. Mnogi raziskovalci bodo pri teh spremembah usta-
novili svoje podjetje in deležni bodo skrbi države, ki se bo
morala tudi drugače organizirati. Inovativnost bo zrasla: če
bodo odmirala nizko tehnološka podjetja, ki so danes ino-
vacijsko mrtva, bo delež inovativnih podjetij hitro zrasel od
današnjih 21 odstotkov na avstrijskih 53 odstotkov.
Proračun za znanost in univerze se bo zmanjšal, kajti
odpadla bo današnja upravna birokracija (po oceni v viši-
