Page 216 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 216
teve spregledujejo širše poslanstvo univerz, zahteve so
tudi unikatne, če jih primerjamo z vsebino podobnih nacio-
nalnih dokumentov drugih držav. Večinoma je vloga evrop-
skih univerz razumljena tako, da je najboljša povezava med
univerzami in gospodarstvom takšna, ki zagotavlja druž-
bi zadostno število dobro usposobljenih diplomantov, ki so
sposobni nadaljnjega izobraževanja na delovnem mestu.
NRRP ponuja tudi zelo nenavadno alternativno idejo
o ustanavljanju »naravoslovno-tehniških univerz«. Tehni-
ške univerze so po svetu ustanavljali največ v 18. in 19. sto-
letju, pozneje pa so mnoge od njih prerasle v vsesplošne uni-
verze, marsikatera pa se je tudi združila s sosednjo splošno
univerzo. Menimo, da obstoječih državnih univerz ni smi-
selno drobiti po disciplinah, saj to otežuje povezovanje strok
in razvoj interdisciplinarnih programov, ki postajajo po sve-
tu vse bolj pomembni. Hkrati je to povsem v nasprotju z
osnovnimi načeli razvoja univerz, ki so najboljše, kadar se
razvijajo v skladu s svojo tradicijo. Če izvzamemo razmero-
ma kratkotrajno obdobje obratnih dogajanj v tranzicijskih
državah, je po svetu tudi vse bolj pogosto načelo sodelova-
nja, povezovanja in združevanja univerz.«
Ob tej priložnosti je prav zavrniti še nekaj očitkov neka-
terih raziskovalcev z državnih raziskovalnih inštitutov. Po
njih naj bi bile univerze učinkovitejše pri izrabi sredstev za
raziskovalno dejavnost zato, ker naj bi bile plače visokošol-
skih raziskovalcev že polno financirane iz tako imenovane-
ga »šolskega« denarja. S temi sredstvi je v resnici mogoče
plačevati le pedagoško delo, pa še to do nedavnega le v skla-
du z obsegom neposredne pedagoške obremenitve posame-
znega učitelja ali pedagoškega sodelavca. Prav tako je treba
povedati, da so na Univerzi v Ljubljani dopolnilno zaposle-
ni tudi raziskovalci iz raziskovalnih inštitutov, ki tako lah-
ko skladno z zakonodajo prejmejo do 20 odstotkov doda-
tnih sredstev k plači na matični inštituciji za svoje pedago-
ško delo na univerzi.
tudi unikatne, če jih primerjamo z vsebino podobnih nacio-
nalnih dokumentov drugih držav. Večinoma je vloga evrop-
skih univerz razumljena tako, da je najboljša povezava med
univerzami in gospodarstvom takšna, ki zagotavlja druž-
bi zadostno število dobro usposobljenih diplomantov, ki so
sposobni nadaljnjega izobraževanja na delovnem mestu.
NRRP ponuja tudi zelo nenavadno alternativno idejo
o ustanavljanju »naravoslovno-tehniških univerz«. Tehni-
ške univerze so po svetu ustanavljali največ v 18. in 19. sto-
letju, pozneje pa so mnoge od njih prerasle v vsesplošne uni-
verze, marsikatera pa se je tudi združila s sosednjo splošno
univerzo. Menimo, da obstoječih državnih univerz ni smi-
selno drobiti po disciplinah, saj to otežuje povezovanje strok
in razvoj interdisciplinarnih programov, ki postajajo po sve-
tu vse bolj pomembni. Hkrati je to povsem v nasprotju z
osnovnimi načeli razvoja univerz, ki so najboljše, kadar se
razvijajo v skladu s svojo tradicijo. Če izvzamemo razmero-
ma kratkotrajno obdobje obratnih dogajanj v tranzicijskih
državah, je po svetu tudi vse bolj pogosto načelo sodelova-
nja, povezovanja in združevanja univerz.«
Ob tej priložnosti je prav zavrniti še nekaj očitkov neka-
terih raziskovalcev z državnih raziskovalnih inštitutov. Po
njih naj bi bile univerze učinkovitejše pri izrabi sredstev za
raziskovalno dejavnost zato, ker naj bi bile plače visokošol-
skih raziskovalcev že polno financirane iz tako imenovane-
ga »šolskega« denarja. S temi sredstvi je v resnici mogoče
plačevati le pedagoško delo, pa še to do nedavnega le v skla-
du z obsegom neposredne pedagoške obremenitve posame-
znega učitelja ali pedagoškega sodelavca. Prav tako je treba
povedati, da so na Univerzi v Ljubljani dopolnilno zaposle-
ni tudi raziskovalci iz raziskovalnih inštitutov, ki tako lah-
ko skladno z zakonodajo prejmejo do 20 odstotkov doda-
tnih sredstev k plači na matični inštituciji za svoje pedago-
ško delo na univerzi.
