Page 221 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 221
15 odstotkov). Odpadle bodo ustanoviteljske obveznosti.
Osebje bo treba financirati tako na univerzah kakor zdaj na
inštitutih, razlike v tem ne bo. Proračunski prihranek, ki ga
ocenjujemo na 25 odstotkov, se bo uporabil za tehnološki
razvoj po direktivah EU do 50 odstotkov vrednosti projek-
tov, danes to znaša nepomembnih 8 odstotkov.
Tehnika posebej
Univerze bodo pridobile, postale bodo središče razisko-
vanja in pouka kot raziskovalne univerze, pravi centri odlič-
nosti. Podobno kakor ETH Zürich ali MIT. Pri današnjem
trendu univerzitetnih študij na inštitutih, se bo univerza
razletela in izgubila raven. Zastopamo tudi stališče, naj se
tehniške fakultete osamosvojijo v Tehniški visoki šoli, kot
v Nemčiji, Švici, Avstriji, kjer ne poznajo takšnega tipa ra-
znovrstne univerze. Potem si bodo na vse načine prizadeva-
le za več študentov. Zakon o raziskovalni dejavnosti bo iz-
gubil svoj smisel, hkrati tudi določila o podiplomskih šolah
zunaj univerze.
S tem bodo izpolnjene zahteve gospodarstva, da bo pla-
čevalo samo tiste obveznosti, za katere bo dobilo protivre-
dnost. To pomeni liberalizacijo inštitutov, za kar si prizade-
va vlada na vseh področjih. Odnosi bodo postali tržni na te-
melju načela: daj dam. Danes so inštituti paraziti in pozna-
jo samo besedo: Daj! Gospodarstvo nima od njih nič, samo
želi si razmer, kot so v skandinavskih državah. Zato so po-
goji doseganja konkurenčnosti zanje mnogo težji in nedose-
gljivi, neprimerljivi s finskimi podjetji.
Andrej Umek, Cilji in omejitve
osnutka NRRP6
Osnutek Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega
programa (NRRP) je klub sorazmerno kratkemu času, ki
je bil namenjen javni razpravi, v medijih zbudil veliko po-
6 Delo, 30. 6. 2005.
Osebje bo treba financirati tako na univerzah kakor zdaj na
inštitutih, razlike v tem ne bo. Proračunski prihranek, ki ga
ocenjujemo na 25 odstotkov, se bo uporabil za tehnološki
razvoj po direktivah EU do 50 odstotkov vrednosti projek-
tov, danes to znaša nepomembnih 8 odstotkov.
Tehnika posebej
Univerze bodo pridobile, postale bodo središče razisko-
vanja in pouka kot raziskovalne univerze, pravi centri odlič-
nosti. Podobno kakor ETH Zürich ali MIT. Pri današnjem
trendu univerzitetnih študij na inštitutih, se bo univerza
razletela in izgubila raven. Zastopamo tudi stališče, naj se
tehniške fakultete osamosvojijo v Tehniški visoki šoli, kot
v Nemčiji, Švici, Avstriji, kjer ne poznajo takšnega tipa ra-
znovrstne univerze. Potem si bodo na vse načine prizadeva-
le za več študentov. Zakon o raziskovalni dejavnosti bo iz-
gubil svoj smisel, hkrati tudi določila o podiplomskih šolah
zunaj univerze.
S tem bodo izpolnjene zahteve gospodarstva, da bo pla-
čevalo samo tiste obveznosti, za katere bo dobilo protivre-
dnost. To pomeni liberalizacijo inštitutov, za kar si prizade-
va vlada na vseh področjih. Odnosi bodo postali tržni na te-
melju načela: daj dam. Danes so inštituti paraziti in pozna-
jo samo besedo: Daj! Gospodarstvo nima od njih nič, samo
želi si razmer, kot so v skandinavskih državah. Zato so po-
goji doseganja konkurenčnosti zanje mnogo težji in nedose-
gljivi, neprimerljivi s finskimi podjetji.
Andrej Umek, Cilji in omejitve
osnutka NRRP6
Osnutek Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega
programa (NRRP) je klub sorazmerno kratkemu času, ki
je bil namenjen javni razpravi, v medijih zbudil veliko po-
6 Delo, 30. 6. 2005.
