Page 210 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 210
ko, ki poleg Finske velja za državo, ki je zelo povečala de-
lež visokotehnološke proizvodnje in storitev. Izdatki za raz-
iskave in razvoj v tej državi so le 1,12 odstotka BDP. Prav to-
liko so na Hrvaškem (in v Španiji) in so manjši kot v Slove-
niji ali na Češkem. Pri nas vlagamo 1,53 odstotka, od tega
poslovni sektor 60 odstotkov. Tudi tu ni večjih razlik z Ir-
sko, saj tu poslovni sektor vlaga le malo več (67 odstotkov),
čeprav je glede na skupne izdatke razmerje ugodnejše. Glede
na to, da slovenska vlaganja niso majhna, se delež visokoteh-
noloških izdelkov v izvozu ne povečuje oziroma celo pada v
primerjavi z večino primerljivih srednjeevropskih držav ozi-
roma se te hitreje razvijajo (čeprav vse po vrsti manj vlaga-
jo v raziskave in razvoj). Z Irsko se v tem pogledu ne more-
mo primerjati, prehitela nas je celo Portugalska, ki je znana
po šibkem človeškem kapitalu in slabi izobraženosti ter izre-
dno skromnih izdatkih za raziskave in razvoj (0,79 odstot-
ka BDP). Ciper še posebno malo vlaga v to dejavnost (0,33
odstotka), ima pa solidno rast in celo večji BDP na prebival-
ca kot Slovenija ali Češka.
Prednosti in socialni kapital
Irska se je tehnološko in razvojno posodobila, zahva-
ljujoč različnim dejavnikom, predvsem tujim neposrednim
naložbam. Lahko pa domnevamo, da je njihov vložek v raz-
iskave in tehnologijo bolj izkoriščen, kot je slovenski. Naša
težava je v neselektivnem financiranju raziskav in razvoja ter
šibko določenih prednostih na tem področju. Z eno besedo,
ni strateškega pristopa, zato so učinki podoptimalni. Lah-
ko spet domnevamo, da tudi povečanje tovrstnih izdatkov -
z istim neselektivnim in nestrateškim pristopom ne bi pri-
pomoglo k tehnološki prenovi gospodarstva in s tem kako-
vostno višji stopnji družbene razvitosti. Drugače povedano,
tudi z istimi vložkom bi lahko dosegli precej boljše rezulta-
te. Kot je znano, naj bi se okrog leta 2010 izdatki podvoji-
li. Bili naj bi magične tri odstotke (tretjino naj bi prispeva-
lež visokotehnološke proizvodnje in storitev. Izdatki za raz-
iskave in razvoj v tej državi so le 1,12 odstotka BDP. Prav to-
liko so na Hrvaškem (in v Španiji) in so manjši kot v Slove-
niji ali na Češkem. Pri nas vlagamo 1,53 odstotka, od tega
poslovni sektor 60 odstotkov. Tudi tu ni večjih razlik z Ir-
sko, saj tu poslovni sektor vlaga le malo več (67 odstotkov),
čeprav je glede na skupne izdatke razmerje ugodnejše. Glede
na to, da slovenska vlaganja niso majhna, se delež visokoteh-
noloških izdelkov v izvozu ne povečuje oziroma celo pada v
primerjavi z večino primerljivih srednjeevropskih držav ozi-
roma se te hitreje razvijajo (čeprav vse po vrsti manj vlaga-
jo v raziskave in razvoj). Z Irsko se v tem pogledu ne more-
mo primerjati, prehitela nas je celo Portugalska, ki je znana
po šibkem človeškem kapitalu in slabi izobraženosti ter izre-
dno skromnih izdatkih za raziskave in razvoj (0,79 odstot-
ka BDP). Ciper še posebno malo vlaga v to dejavnost (0,33
odstotka), ima pa solidno rast in celo večji BDP na prebival-
ca kot Slovenija ali Češka.
Prednosti in socialni kapital
Irska se je tehnološko in razvojno posodobila, zahva-
ljujoč različnim dejavnikom, predvsem tujim neposrednim
naložbam. Lahko pa domnevamo, da je njihov vložek v raz-
iskave in tehnologijo bolj izkoriščen, kot je slovenski. Naša
težava je v neselektivnem financiranju raziskav in razvoja ter
šibko določenih prednostih na tem področju. Z eno besedo,
ni strateškega pristopa, zato so učinki podoptimalni. Lah-
ko spet domnevamo, da tudi povečanje tovrstnih izdatkov -
z istim neselektivnim in nestrateškim pristopom ne bi pri-
pomoglo k tehnološki prenovi gospodarstva in s tem kako-
vostno višji stopnji družbene razvitosti. Drugače povedano,
tudi z istimi vložkom bi lahko dosegli precej boljše rezulta-
te. Kot je znano, naj bi se okrog leta 2010 izdatki podvoji-
li. Bili naj bi magične tri odstotke (tretjino naj bi prispeva-
