Page 109 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 109
podarsko rast in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Država naj bi skrbela
za novonastajajoča inovativna podjetja s finančno in informacijsko pomočjo ter s »siste-
mom inovativnih javnih naročil« (RISS, str. 31) in na vse mogoče načine spodbujala ino-
vativen razvoj novih tehnologij.
Zadnje poglavje v RISS se posveča promociji znanosti in inovativnosti v družbi in izo-
braževanju. Poglavje obsega le dve strani, kar kaže na njegovo manjšo pomembnost v pri-
merjavi z obsežnimi deli o reorganizaciji raziskovalnega polja, uvajanju načela inovativno-
sti in povezovanju z gospodarstvom ter razvijanju inovativnih tehnologij in ustanavalja-
nju inovativnih podjetij. Poglavje izhaja iz »koncepta« na znanju temelječe družbe in vre-
dnot individualizma, osebne odgovornosti, poguma in podjetnosti. (Gregor Golobič kot
slovenska železna lady?) »Znanje je v takšni družbi vrednota, v gospodarstvu pa kapital
ali naložba« (RISS, str. 34). Po mnenju snovalcev in snovalk RISS v Sloveniji manjka za-
vesti o »prispevku raziskovalcev k reševanju družbenih problemov in konkurenčnosti go-
spodarstva ... obenem pa raziskovalcem pogosto manjka tudi poguma, predvsem pa podje-
tniških veščin in znanja za komercializacijo rezultatov svojega dela« (ibid., poudarki P. K.)
Torej znanje nastane ko se znanost sreča s podjetniškimi veščinami – in takšni, podjetni
in pogumni, znanstveniki so (denimo) steber družbe znanja.
Konkretni ukrepi, ki jih predvideva in predlaga zadnje poglavje so: povečati obseg
podjetniških in inovativnih vsebin na vseh stopnjah izobraževanja; povečati prisotnost
kulture podjetništva in inovacij v množičnih medijih; uvesti gostujoča javna predavanja
uspešnih podjetnikov in drugih človeških primerov dobre prakse; mrežiti raziskovalne s
podjetniškimi institucijami; in, organizirati »seminarje o podjetništvu, zagonu podjetja,
kreativnosti, pravnih vprašanjih za uspešnost podjetja, upravljanju z ugledom, individu-
alnem mentorstvu podjetniških idej ipd.« (RISS, str. 35) v sodelovanju s podjetji in mož-
mi »iz prakse«.
Komentar obeh dokumentov
Nova planetarna vulgata
Pierre Bourdieu in Loïc Wacquant sta diskurz, ki je osnova NPVŠ in RISS definirala
kot novo planetarno vulgato1 – diskurz, ki se je v devetdesetih preko Atlantskega oceana
in Velike Britanije razširil po kontinentalni Evropi in kmalu postal tudi uradni jezik EU.
Gre za nekritično in nereflektirano sprejemanje nekaterih družboslovnih (predvsem eko-
1 Pierre Bourdieu in Loïc Wacqant, Neoliberalni novorek: Zabeležke o novi planetarni vulgati, v Družboslovne razpra-
ve 19 (43) 2003, 57–63.
za novonastajajoča inovativna podjetja s finančno in informacijsko pomočjo ter s »siste-
mom inovativnih javnih naročil« (RISS, str. 31) in na vse mogoče načine spodbujala ino-
vativen razvoj novih tehnologij.
Zadnje poglavje v RISS se posveča promociji znanosti in inovativnosti v družbi in izo-
braževanju. Poglavje obsega le dve strani, kar kaže na njegovo manjšo pomembnost v pri-
merjavi z obsežnimi deli o reorganizaciji raziskovalnega polja, uvajanju načela inovativno-
sti in povezovanju z gospodarstvom ter razvijanju inovativnih tehnologij in ustanavalja-
nju inovativnih podjetij. Poglavje izhaja iz »koncepta« na znanju temelječe družbe in vre-
dnot individualizma, osebne odgovornosti, poguma in podjetnosti. (Gregor Golobič kot
slovenska železna lady?) »Znanje je v takšni družbi vrednota, v gospodarstvu pa kapital
ali naložba« (RISS, str. 34). Po mnenju snovalcev in snovalk RISS v Sloveniji manjka za-
vesti o »prispevku raziskovalcev k reševanju družbenih problemov in konkurenčnosti go-
spodarstva ... obenem pa raziskovalcem pogosto manjka tudi poguma, predvsem pa podje-
tniških veščin in znanja za komercializacijo rezultatov svojega dela« (ibid., poudarki P. K.)
Torej znanje nastane ko se znanost sreča s podjetniškimi veščinami – in takšni, podjetni
in pogumni, znanstveniki so (denimo) steber družbe znanja.
Konkretni ukrepi, ki jih predvideva in predlaga zadnje poglavje so: povečati obseg
podjetniških in inovativnih vsebin na vseh stopnjah izobraževanja; povečati prisotnost
kulture podjetništva in inovacij v množičnih medijih; uvesti gostujoča javna predavanja
uspešnih podjetnikov in drugih človeških primerov dobre prakse; mrežiti raziskovalne s
podjetniškimi institucijami; in, organizirati »seminarje o podjetništvu, zagonu podjetja,
kreativnosti, pravnih vprašanjih za uspešnost podjetja, upravljanju z ugledom, individu-
alnem mentorstvu podjetniških idej ipd.« (RISS, str. 35) v sodelovanju s podjetji in mož-
mi »iz prakse«.
Komentar obeh dokumentov
Nova planetarna vulgata
Pierre Bourdieu in Loïc Wacquant sta diskurz, ki je osnova NPVŠ in RISS definirala
kot novo planetarno vulgato1 – diskurz, ki se je v devetdesetih preko Atlantskega oceana
in Velike Britanije razširil po kontinentalni Evropi in kmalu postal tudi uradni jezik EU.
Gre za nekritično in nereflektirano sprejemanje nekaterih družboslovnih (predvsem eko-
1 Pierre Bourdieu in Loïc Wacqant, Neoliberalni novorek: Zabeležke o novi planetarni vulgati, v Družboslovne razpra-
ve 19 (43) 2003, 57–63.
