Page 110 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 110
skih in managerskih) doktrin, ki izvirajo iz ZDA, kjer so se uveljavile po dolgotrajnih
in ostrih akademskih in tudi družbenih bojih v zgodovinskem kontekstu postopne pre-
vlade neoliberalnega načina upravljanja gospodarstva in države nad keynesiansko »new
deal« politiko v drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. V ZDA
je jasno, da so te doktrine vezane na politične projekte in ideologije desnice (deregulacijo
finančnih in trgov delovne sile, destabilizacijo delavskih gibanj in institucij – kot so sin-
dikati in kolektivne pogodbe –, ukinjanje zgodovinskih pridobitev socialne države – kot
so polna zaposlenost in socialne pravice delavcev –, finančna disciplina, omejevanje jav-
nega proračuna, javnih izdatkov in socialnih transferjev itn.), medtem ko so se v Evropo
»presadile« kot domnevno nevtralni, zgolj tehnični načini reševanja določenih domnev-
no objektivnih gospodarskih, socialnih in političnih problemov.
Osnovna značilnost nove planetarne vulgate je postavljanje striktne teoretske in mo-
ralne dihotomije med »starim svetom« državne regulacije ekonomije, rigidnih trgov de-
lovne sile, pridušene podjetniške svobode, neučinkovitega javnega sektorja in krasnim no-
vim svetom fleksibilnosti, mobilnosti, podjetniške svobode, kreativnosti itn. Prepoznamo
jo po značilnih »keywords« kot so globalizacija, fleksibilizacija, multikulturalizem, dia-
log, odprta družba, konkurenčnost, partnerstvo, opolnomočenje, strukturne prilagodi-
tve, nove stvari (nova politika, nova ekonomija, nova javna uprava ipd.) itn.
Čeprav slavi podjetniški duh in individualno svobodo (ter, seveda, odgovornost) ter
je na deklarativni ravni skeptična do držav, vlad in vseh kolektivnih političnih subjektov,
nas to ne sme zavesti – nova planetarna vulgata je v osnovi državna ideologija. Kot ugota-
vljata Bourdieu in Wacquant, reificira družbene delitve, ki jih postavlja državna admini-
stracija in jih teoretsko obravnava kot družbeno dejstvo (ne kot objekt kritične refleksije)
in, v svoji družboslovni razsežnosti, skrbi za nabiranje in »just-in-time« dostavljanje sta-
tističnih podatkov, ki jih potrebuje državna administracija, razvoj novih upravnih in po-
slovnih modelov, promocijo podjetniškega duha ipd. Gre za diskurz, ki povezuje politič-
no, univerzitetno, raziskovalno in ekonomsko polje in v katerem so ekonomski koncepti
in vrednote dominantni/e, in za politiko, v kateri osnovne smernice določajo ekonomski
interesi in kjer država nastopa kot instanca družbene moči, ki lahko zagotavlja nemote-
no uveljavnje ekonomskih interesov, medtem ko znanost nastopa kot podporni »podsis-
tem«, ki zagotavlja ekonomsko uporabne in potrebne industrijske tehnologije ter državi
uporabne in potrebne družbene tehnologije.
Transplantacija nove planetarne vulgate v Evropo je uspela zaradi ideološkega vakuu-
ma in intelektualne dekadence evropske levice v devetdesetih, ki po propadu realno obsto-
ječih socializmov in krizi zahodnih socialnih demokracij ni zmogla najti novega progra-
in ostrih akademskih in tudi družbenih bojih v zgodovinskem kontekstu postopne pre-
vlade neoliberalnega načina upravljanja gospodarstva in države nad keynesiansko »new
deal« politiko v drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. V ZDA
je jasno, da so te doktrine vezane na politične projekte in ideologije desnice (deregulacijo
finančnih in trgov delovne sile, destabilizacijo delavskih gibanj in institucij – kot so sin-
dikati in kolektivne pogodbe –, ukinjanje zgodovinskih pridobitev socialne države – kot
so polna zaposlenost in socialne pravice delavcev –, finančna disciplina, omejevanje jav-
nega proračuna, javnih izdatkov in socialnih transferjev itn.), medtem ko so se v Evropo
»presadile« kot domnevno nevtralni, zgolj tehnični načini reševanja določenih domnev-
no objektivnih gospodarskih, socialnih in političnih problemov.
Osnovna značilnost nove planetarne vulgate je postavljanje striktne teoretske in mo-
ralne dihotomije med »starim svetom« državne regulacije ekonomije, rigidnih trgov de-
lovne sile, pridušene podjetniške svobode, neučinkovitega javnega sektorja in krasnim no-
vim svetom fleksibilnosti, mobilnosti, podjetniške svobode, kreativnosti itn. Prepoznamo
jo po značilnih »keywords« kot so globalizacija, fleksibilizacija, multikulturalizem, dia-
log, odprta družba, konkurenčnost, partnerstvo, opolnomočenje, strukturne prilagodi-
tve, nove stvari (nova politika, nova ekonomija, nova javna uprava ipd.) itn.
Čeprav slavi podjetniški duh in individualno svobodo (ter, seveda, odgovornost) ter
je na deklarativni ravni skeptična do držav, vlad in vseh kolektivnih političnih subjektov,
nas to ne sme zavesti – nova planetarna vulgata je v osnovi državna ideologija. Kot ugota-
vljata Bourdieu in Wacquant, reificira družbene delitve, ki jih postavlja državna admini-
stracija in jih teoretsko obravnava kot družbeno dejstvo (ne kot objekt kritične refleksije)
in, v svoji družboslovni razsežnosti, skrbi za nabiranje in »just-in-time« dostavljanje sta-
tističnih podatkov, ki jih potrebuje državna administracija, razvoj novih upravnih in po-
slovnih modelov, promocijo podjetniškega duha ipd. Gre za diskurz, ki povezuje politič-
no, univerzitetno, raziskovalno in ekonomsko polje in v katerem so ekonomski koncepti
in vrednote dominantni/e, in za politiko, v kateri osnovne smernice določajo ekonomski
interesi in kjer država nastopa kot instanca družbene moči, ki lahko zagotavlja nemote-
no uveljavnje ekonomskih interesov, medtem ko znanost nastopa kot podporni »podsis-
tem«, ki zagotavlja ekonomsko uporabne in potrebne industrijske tehnologije ter državi
uporabne in potrebne družbene tehnologije.
Transplantacija nove planetarne vulgate v Evropo je uspela zaradi ideološkega vakuu-
ma in intelektualne dekadence evropske levice v devetdesetih, ki po propadu realno obsto-
ječih socializmov in krizi zahodnih socialnih demokracij ni zmogla najti novega progra-
