Page 106 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 106
S predvideva obenem večjo avtonomijo javnih raziskovalnih institucij in njihovo ve-
čje približevanje gospodarstvu ter prehod od programskega k institucionalnem financira-
nju ter ukinitev merske enote raziskovalne ure in uvedbo financiranja dejanskih stroškov
projektov. Oboje naj bi povečalo »avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju s človeškimi
viri« (RISS, str. 9, poudarek P. K.)
Po tem bolj tehničnem delu dokument preide na splošno refleksijo stanja in pomena
znanja v sodobni družbi: »Odlična znanost je eden izmed temeljev inovativne družbe, ki
z vpetostjo in podporo uporabnikom omogoča splošno blagostanje ter trajnostni razvoj.«
(RISS, str. 9) Cilj Raziskovalne in inovacijske strategije je povečati prepoznavnost sloven-
ske znanosti in povečati njeno odličnost (ki je vrednota, ki je relevantna le v »inovacijski
družbi« – verjetno je odlična znanost tista, ki uspe proizvajati – po poslovnih kriterijih –
zadostno količino inovacij?).
V nadaljevanju istega poglavja dokument ugotavlja nezadovoljivo stanje prenosa zna-
nja od raziskovalnega in univerzitetnega polja do »končnih uporabnikov znanja« (indu-
strije in »družbe« kot celote) – kar predpostavlja, da, prvič, znanost proizvaja znanje v
pomenu tehničnega »know-how« in, drugič, da so rezultati znanosti vedno (oziroma da
morajo biti vedno) uporabni za takšne ali drugačne »uporabnike«. Zablode in arhaične
ter nerealistične predstave o znanosti in njenem družbenem poslanstvu bodo v novem de-
setletju odpravljene z »omogočanjem pridobivanja podjetniških znanj in kulture podje-
tnosti« (RISS, str. 12).
Poglavje se nadaljuje s poudarjenim načrtovanim bodočim spodbujanjem evropskega
in svetovnega povezovanja slovenske znanosti in predvidenimi spremembami v načinu fi-
nanciranja javnih raziskovalnih institucij, kjer se bo državno financiranje povečalo, obe-
nem pa se bo spodbujalo povezovanje z gospodarstvom in iskanje financiranja tam.
Brez odlične znanosti ni možnosti za uspešno aplikativno delo in prenos v gospodar-
stvo, obenem pa ni dovolj le produkcija samo akademskega znanja – brez možne in dejan-
ske implementacije v gospodarstvo. Ob tem postaja tradicionalna meja med temeljnimi in
aplikativnimi raziskavami vse bolj zabrisana. (RISS, str. 16, poudarek P. K.)
Vprašanji, ki se ob tem postavljata, sta, ali je odlična znanost tista, ki ravno ni več zna-
nost v klasičnem pomenu, temveč raziskovanje za namene gospodarstva; in, kakšno je go-
spodarstvo, ki ne potrebuje »samo akademskega znanja« kot je pismenost, poznavanje
literature in umetnosti, elokventnost in erudicija ter kakšen je tip znanja, ki ga zahte-
va »postakademsko« gospodarstvo? A o tem več kasneje, v komentarju obeh dokumen-
tov. Poglavje o učinkovitem upravljanju se zaključi s premislekom o etiki, kjer se potenci-
alni problemi v raziskovalnem sektorju, urejen na nov, odličnostni način, individualizira-
čje približevanje gospodarstvu ter prehod od programskega k institucionalnem financira-
nju ter ukinitev merske enote raziskovalne ure in uvedbo financiranja dejanskih stroškov
projektov. Oboje naj bi povečalo »avtonomijo pri zaposlovanju in upravljanju s človeškimi
viri« (RISS, str. 9, poudarek P. K.)
Po tem bolj tehničnem delu dokument preide na splošno refleksijo stanja in pomena
znanja v sodobni družbi: »Odlična znanost je eden izmed temeljev inovativne družbe, ki
z vpetostjo in podporo uporabnikom omogoča splošno blagostanje ter trajnostni razvoj.«
(RISS, str. 9) Cilj Raziskovalne in inovacijske strategije je povečati prepoznavnost sloven-
ske znanosti in povečati njeno odličnost (ki je vrednota, ki je relevantna le v »inovacijski
družbi« – verjetno je odlična znanost tista, ki uspe proizvajati – po poslovnih kriterijih –
zadostno količino inovacij?).
V nadaljevanju istega poglavja dokument ugotavlja nezadovoljivo stanje prenosa zna-
nja od raziskovalnega in univerzitetnega polja do »končnih uporabnikov znanja« (indu-
strije in »družbe« kot celote) – kar predpostavlja, da, prvič, znanost proizvaja znanje v
pomenu tehničnega »know-how« in, drugič, da so rezultati znanosti vedno (oziroma da
morajo biti vedno) uporabni za takšne ali drugačne »uporabnike«. Zablode in arhaične
ter nerealistične predstave o znanosti in njenem družbenem poslanstvu bodo v novem de-
setletju odpravljene z »omogočanjem pridobivanja podjetniških znanj in kulture podje-
tnosti« (RISS, str. 12).
Poglavje se nadaljuje s poudarjenim načrtovanim bodočim spodbujanjem evropskega
in svetovnega povezovanja slovenske znanosti in predvidenimi spremembami v načinu fi-
nanciranja javnih raziskovalnih institucij, kjer se bo državno financiranje povečalo, obe-
nem pa se bo spodbujalo povezovanje z gospodarstvom in iskanje financiranja tam.
Brez odlične znanosti ni možnosti za uspešno aplikativno delo in prenos v gospodar-
stvo, obenem pa ni dovolj le produkcija samo akademskega znanja – brez možne in dejan-
ske implementacije v gospodarstvo. Ob tem postaja tradicionalna meja med temeljnimi in
aplikativnimi raziskavami vse bolj zabrisana. (RISS, str. 16, poudarek P. K.)
Vprašanji, ki se ob tem postavljata, sta, ali je odlična znanost tista, ki ravno ni več zna-
nost v klasičnem pomenu, temveč raziskovanje za namene gospodarstva; in, kakšno je go-
spodarstvo, ki ne potrebuje »samo akademskega znanja« kot je pismenost, poznavanje
literature in umetnosti, elokventnost in erudicija ter kakšen je tip znanja, ki ga zahte-
va »postakademsko« gospodarstvo? A o tem več kasneje, v komentarju obeh dokumen-
tov. Poglavje o učinkovitem upravljanju se zaključi s premislekom o etiki, kjer se potenci-
alni problemi v raziskovalnem sektorju, urejen na nov, odličnostni način, individualizira-
