Page 107 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 107
personalizirajo in predstavljajo kot osebni problemi posameznih raziskovalcev, ki mo-
rajo v bodoče negovati svojo osebno integriteto.
Naslednje poglavje v RISS je namenjeno izgradnji zmogljivosti v podporo raziskavam
in inovacijam (zmogljivosti so verjetno – ponovno neroden – prevod angleškega termina
capacities). Poudarjeno je bodoče prizadevanje za mobilnost in zaposljivost raziskovalk in
raziskovalcev ter za večjo razvitost človeških virov na splošno. (RISS, str. 18–19) Tudi tu
gre za vseživljenjsko učenje, predvsem vseživljenjsko izpopolnjevanje managerskih veščin
(»veščin za vodenje, znanja s področje rabe menedžerskih tehnik, komuniciranja, upra-
vljanja intelektualne lastnine in podjetništva« /RISS, str. 19/) ter vzpostavljanje boljšega
sistema informiranja o zaposlitvenih in kariernih možnostih in priložnostih.
Kot metoda doseganja višje odličnosti je navedena specializacija v določene panoge po-
tencialno komercialno uspešnih znanj in tehnologij, kar se v Sloveniji deloma že izvaja s
centri odličnosti, nadaljevalo in širilo pa se bo z uvajanjem kompetenčnih centrov. Speciali-
zacija, ki se ima zgoditi, ne bo kakršnakoli, temveč pametna specializacija, ki bo, ne ravno
presenetljivo, temeljila na partnerstvu.
Poglavje se nadaljuje z delom o raziskovalni infrastrukturi, kjer dokument postane ne-
koliko konkretnejši in predvidi večjo koncentracijo raziskovalne infrastrukture, večje jav-
ne investicije v raziskovalno opremo ter poenostavitev in racionalizacijo raziskovalnega
sistema. Predvideno je tudi večje približevanje in prepletanje raziskovalnega in podjetni-
škega sektorja, ki jima je namenjeno podpoglavje z naslovom Razvoj podjetniško-inovacij-
ske infrastrukture. Tu so, na strani 24 (od petintridesetih), inovacije končno definirane:
Inovacije so eden izmed najpomembnejših elementov rasti gospodarstva ter hkrati
odgovor na reševanje družbenih in socialnih izzivov. Podjetniki so tisti, ki imajo osre-
dnjo vlogo v inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in
ustvarjajo zaposlitve. Za razvoj konkurenčnega gospodarstva je izredno pomembna vzpo-
stavitev učinkovite podjetniško-inovacijske infrastrukture. (RISS, str. 24.)
Samoumevno naj bi bilo, da sta znanost in raziskovanje tista, ki se morata podreja-
ti pričakovanjem, zahtevam in kriterijem gospodarstva in ne, denimo in čisto hipotetič-
no, obratno – ideje in znanja morajo postati takšna/e, da bodo podjetniki lahko nemudo-
ma prepoznali in izkoristili njihov komercialni potencial in znanstveniki ter znanstvenice
in raziskovalci in raziskovalke morajo na tečaje podjetništva in managerstva, da bi se laž-
je kot podrejeni »partnerji« »učinkovito« »pomrežili« s podjetniki, medtem ko podje-
tnikom ni treba biti ravno eruditi, dovolj je le, da imajo »nos«. Partnerstvo, brez katerega
komajda mine kak odstavek v RISS, seveda nastopa tudi tukaj kot metoda mreženja pod-
jetij z javnimi raziskovalnimi ustanovami, katerega pogoj je temeljita duhovna preobraz-
rajo v bodoče negovati svojo osebno integriteto.
Naslednje poglavje v RISS je namenjeno izgradnji zmogljivosti v podporo raziskavam
in inovacijam (zmogljivosti so verjetno – ponovno neroden – prevod angleškega termina
capacities). Poudarjeno je bodoče prizadevanje za mobilnost in zaposljivost raziskovalk in
raziskovalcev ter za večjo razvitost človeških virov na splošno. (RISS, str. 18–19) Tudi tu
gre za vseživljenjsko učenje, predvsem vseživljenjsko izpopolnjevanje managerskih veščin
(»veščin za vodenje, znanja s področje rabe menedžerskih tehnik, komuniciranja, upra-
vljanja intelektualne lastnine in podjetništva« /RISS, str. 19/) ter vzpostavljanje boljšega
sistema informiranja o zaposlitvenih in kariernih možnostih in priložnostih.
Kot metoda doseganja višje odličnosti je navedena specializacija v določene panoge po-
tencialno komercialno uspešnih znanj in tehnologij, kar se v Sloveniji deloma že izvaja s
centri odličnosti, nadaljevalo in širilo pa se bo z uvajanjem kompetenčnih centrov. Speciali-
zacija, ki se ima zgoditi, ne bo kakršnakoli, temveč pametna specializacija, ki bo, ne ravno
presenetljivo, temeljila na partnerstvu.
Poglavje se nadaljuje z delom o raziskovalni infrastrukturi, kjer dokument postane ne-
koliko konkretnejši in predvidi večjo koncentracijo raziskovalne infrastrukture, večje jav-
ne investicije v raziskovalno opremo ter poenostavitev in racionalizacijo raziskovalnega
sistema. Predvideno je tudi večje približevanje in prepletanje raziskovalnega in podjetni-
škega sektorja, ki jima je namenjeno podpoglavje z naslovom Razvoj podjetniško-inovacij-
ske infrastrukture. Tu so, na strani 24 (od petintridesetih), inovacije končno definirane:
Inovacije so eden izmed najpomembnejših elementov rasti gospodarstva ter hkrati
odgovor na reševanje družbenih in socialnih izzivov. Podjetniki so tisti, ki imajo osre-
dnjo vlogo v inovacijskem procesu, saj idejam in znanju dodajajo komercialno vrednost in
ustvarjajo zaposlitve. Za razvoj konkurenčnega gospodarstva je izredno pomembna vzpo-
stavitev učinkovite podjetniško-inovacijske infrastrukture. (RISS, str. 24.)
Samoumevno naj bi bilo, da sta znanost in raziskovanje tista, ki se morata podreja-
ti pričakovanjem, zahtevam in kriterijem gospodarstva in ne, denimo in čisto hipotetič-
no, obratno – ideje in znanja morajo postati takšna/e, da bodo podjetniki lahko nemudo-
ma prepoznali in izkoristili njihov komercialni potencial in znanstveniki ter znanstvenice
in raziskovalci in raziskovalke morajo na tečaje podjetništva in managerstva, da bi se laž-
je kot podrejeni »partnerji« »učinkovito« »pomrežili« s podjetniki, medtem ko podje-
tnikom ni treba biti ravno eruditi, dovolj je le, da imajo »nos«. Partnerstvo, brez katerega
komajda mine kak odstavek v RISS, seveda nastopa tudi tukaj kot metoda mreženja pod-
jetij z javnimi raziskovalnimi ustanovami, katerega pogoj je temeljita duhovna preobraz-
