Page 104 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 104
al na prvi stopnji štiri leta. Druga stopnja naj bi bila po NPVŠ tudi brezplačna, a mora
študent, če študija ne zaključi uspešno, stroške svojega študija vrniti državi. Na tretji sto-
pnji bo država financirala študij le določenemu številu in določenim profilom doktorskih
študentov, kar bo določeno glede na potrebe države, družbe in ekonomije, ostali pa si
bodo morali študij plačati sami (NPVŠ, str. 50), kar naj bi vodilo k znanstveni odličnosti
in gospodarskemu ter tehnološkemu napredku. Poudarjeno je tudi vključevanje marginal-
nih družbenih skupin v visoko izobrževanje ter nujnost, da se celoten sistem visokega šol-
stva prevrednoti v luči vseživljenjskega učenja.
RISS
RISS je sestavljen manj sistematično kot NPVŠ in je manj osredotočen na visokošol-
ski sektor ter se bolj ukvarja s celostno strategijo razvoja tehnološkega in gospodarskega
razvoja Slovenije. Začne se s splošno diagnoza stanja sveta, kjer ugotavlja, da postaja Azija
središče ekonomskega sveta ter da se Evropa demografsko stara, kar povečuje socialne iz-
datke, obenem pa je na svetu vedno več tudi ekoloških težav (RISS, str. 3). Nov raziskoval-
ni in inovacijski sistem (ki ni v celoti ali izključno vezan na akademsko sfero), ki ga pred-
videva dokument, naj bi bil lokalni odgovor Slovenije na naštete, več ali manj gospodar-
ske, izzive.
Poglavitne vrednote, na katere se dokument opira, so partnerstvo, vseživljenjsko uče-
nje, nova spoznanja, trajnostni razvoj in kvaliteta življenja (RISS, str. 4), a vseeno je priori-
teta na domnevno blagodejnih ekonomskih učinkih, ki naj bi jih prinesla nova raziskoval-
no inovacijska strategija. Ti so na kratko na začetku dokumenta opisani takole:
V gospodarskem razvoju se bo višja razvitost pokazala v višjetehnološki strukturi go-
spodarstva v državi ter višji dodani vrednosti kot posledici tehnoloških in tudi netehno-
loških inovacij. S tem se bo dvignila konkurenčnost gospodarstva, davčno in podporno
okolje pa bo spodbudilo nova in višja vlaganja podjetij v razvoj ter več in predvsem kako-
vostnejša delovna mesta. (RISS, n. m.)
Dokument je napisan v soavtorstvu MVŠZT in Ministrstva za gospodarstvo in nje-
gove osnovne točke in stališča so artikulirane/a na presečišču znanstvenih, tehnoloških in
gospodarskih interesov. Preostale, tj. družbene, kulturne in humanistične vrednote imajo
v dokumentu, katerega namen je najti formulo optimalne sinergije med znanostjo, tehno-
logijo in ekonomijo (kjer zadnja nastopa kot determinirajoča instanca, kot tista, ki odre-
ja kriterije učinkovitosti in zaželjenosti določene organizacije znanosti in določenih teh-
nologij), sekundarno in zgolj protokolarno vlogo ali pa se vrednote, kot je denimo kako-
vost življenja, predstavljajo kot avtomatični stranski učinki dviga dodane vrednosti na za-
študent, če študija ne zaključi uspešno, stroške svojega študija vrniti državi. Na tretji sto-
pnji bo država financirala študij le določenemu številu in določenim profilom doktorskih
študentov, kar bo določeno glede na potrebe države, družbe in ekonomije, ostali pa si
bodo morali študij plačati sami (NPVŠ, str. 50), kar naj bi vodilo k znanstveni odličnosti
in gospodarskemu ter tehnološkemu napredku. Poudarjeno je tudi vključevanje marginal-
nih družbenih skupin v visoko izobrževanje ter nujnost, da se celoten sistem visokega šol-
stva prevrednoti v luči vseživljenjskega učenja.
RISS
RISS je sestavljen manj sistematično kot NPVŠ in je manj osredotočen na visokošol-
ski sektor ter se bolj ukvarja s celostno strategijo razvoja tehnološkega in gospodarskega
razvoja Slovenije. Začne se s splošno diagnoza stanja sveta, kjer ugotavlja, da postaja Azija
središče ekonomskega sveta ter da se Evropa demografsko stara, kar povečuje socialne iz-
datke, obenem pa je na svetu vedno več tudi ekoloških težav (RISS, str. 3). Nov raziskoval-
ni in inovacijski sistem (ki ni v celoti ali izključno vezan na akademsko sfero), ki ga pred-
videva dokument, naj bi bil lokalni odgovor Slovenije na naštete, več ali manj gospodar-
ske, izzive.
Poglavitne vrednote, na katere se dokument opira, so partnerstvo, vseživljenjsko uče-
nje, nova spoznanja, trajnostni razvoj in kvaliteta življenja (RISS, str. 4), a vseeno je priori-
teta na domnevno blagodejnih ekonomskih učinkih, ki naj bi jih prinesla nova raziskoval-
no inovacijska strategija. Ti so na kratko na začetku dokumenta opisani takole:
V gospodarskem razvoju se bo višja razvitost pokazala v višjetehnološki strukturi go-
spodarstva v državi ter višji dodani vrednosti kot posledici tehnoloških in tudi netehno-
loških inovacij. S tem se bo dvignila konkurenčnost gospodarstva, davčno in podporno
okolje pa bo spodbudilo nova in višja vlaganja podjetij v razvoj ter več in predvsem kako-
vostnejša delovna mesta. (RISS, n. m.)
Dokument je napisan v soavtorstvu MVŠZT in Ministrstva za gospodarstvo in nje-
gove osnovne točke in stališča so artikulirane/a na presečišču znanstvenih, tehnoloških in
gospodarskih interesov. Preostale, tj. družbene, kulturne in humanistične vrednote imajo
v dokumentu, katerega namen je najti formulo optimalne sinergije med znanostjo, tehno-
logijo in ekonomijo (kjer zadnja nastopa kot determinirajoča instanca, kot tista, ki odre-
ja kriterije učinkovitosti in zaželjenosti določene organizacije znanosti in določenih teh-
nologij), sekundarno in zgolj protokolarno vlogo ali pa se vrednote, kot je denimo kako-
vost življenja, predstavljajo kot avtomatični stranski učinki dviga dodane vrednosti na za-
