Page 113 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 113
trtič, osnovno epistemološko izhodišče nove planetarne vulgate (če se omejimo na nje-
no aplikacijo na družboslovje) so objektivna nujnost oziroma železni zakoni ekonomije,
katerih opisovanje je prepuščeno novi kraljici znanosti ekonomiki, naloga novega druž-
boslovja pa je reševati partikularne tehnične probleme in zagate pri prilaganju na univer-
zalne ekonomske nujnosti (kot so »kriza«, »vzpon Azije«, »globalizacija« in podobne
modne »keywords«). Gre za uničujočo degradacijo družboslovja, ki si ne postavlja več
temeljnih vprašanj o družbi, zgodovini, produkcijskih razmerjih ipd., temveč le še skro-
mno (z metodo ekonomskega fatalizma) išče najučinkovitejše in najoptimalnejše načine
»strukturnega prilaganja« na objektivno nujnost ekonomije, ki v novi diskurzivni krajini
nastopa kot nova »narava« (ekonomska ureditev je v novi perspektivi dehistorizirana in
ni več predmet kritične refleksije ali pojmovana kot rezultat družbenih in političnih bo-
jev, temveč kot da deluje po kvazinaravnih zakonih, enakih zakonom, denimo, gravitacije,
ki niso zgodovinsko specifični ali odvisni od človeškega delovanja in nanje ni mogoče vpli-
vati, lahko le poskušamo čimveč izvleči iz prilagoditve nanje). Takšno kastrirano družbo-
slovje ne more biti več mesto zamišljanja družbenih in ekonomskih alternativ ter refle-
ksij o družbeni in ekonomski pravičnosti, temveč le še podporni servis državne admini-
stracije, prilagojene duhu »novega javnega upravljanja« ter podrejenega »partnerstva« z
»inovativnimi podjetji«. Prav tako izgineta pluralizem in kultura tovariške kritike oziro-
ma polemike, značilna za klasično družboslovje – če »objektivna realnost« krize določa
objektivno nujnost povečanja konkurenčnosti gospodarstva in če gospodarji iz ekonom-
ske vede razodenejo, da je edina metoda za povečanje konkurenčnosti gospodarstva spod-
bujanje inovativnosti, tu ni več prostora za nestrinjanje, pomisleke, kritično teorijo in po-
dobna »filozofiranja«, temveč se morajo družboslovci in družboslovke, dodatno discipli-
nirani in disciplinirane s terorjem fleksibilnih delovnih odnosov, zvesto zapoditi v iskanje
učinkovitih rešitev in posnemanje »dobrih praks«.
Družba znanja in nove tehnologije
Poleg tega, da tako NPVŠ kot RISS (še posebej drugi) nereflektirano sprejemata novo
planetarno vulgato in nekritično pristajata na neoliberalno prestrukturiranje visokošol-
skega in raziskovalnega polja, čeprav je ta dosedaj ponavadi vodila v katastrofo,4 še posebej
v ZDA in VB, kjer je bila izvajana najbolj dosledno in čeprav je po Evropi in celem svetu
ve Capitalism and the Rat Race: How Capital Measures Ideas and Affects in UK Higher Education, v University of
Leicester research archive, april 2006. http://lra.le.ac.uk/handle/2381/2680.
4 Research and Destroy Collective, Communique from an Absent Future. Http://wewanteverything.wordpress.
com/2009/09/24/communique-from-an-absent-future/.
no aplikacijo na družboslovje) so objektivna nujnost oziroma železni zakoni ekonomije,
katerih opisovanje je prepuščeno novi kraljici znanosti ekonomiki, naloga novega druž-
boslovja pa je reševati partikularne tehnične probleme in zagate pri prilaganju na univer-
zalne ekonomske nujnosti (kot so »kriza«, »vzpon Azije«, »globalizacija« in podobne
modne »keywords«). Gre za uničujočo degradacijo družboslovja, ki si ne postavlja več
temeljnih vprašanj o družbi, zgodovini, produkcijskih razmerjih ipd., temveč le še skro-
mno (z metodo ekonomskega fatalizma) išče najučinkovitejše in najoptimalnejše načine
»strukturnega prilaganja« na objektivno nujnost ekonomije, ki v novi diskurzivni krajini
nastopa kot nova »narava« (ekonomska ureditev je v novi perspektivi dehistorizirana in
ni več predmet kritične refleksije ali pojmovana kot rezultat družbenih in političnih bo-
jev, temveč kot da deluje po kvazinaravnih zakonih, enakih zakonom, denimo, gravitacije,
ki niso zgodovinsko specifični ali odvisni od človeškega delovanja in nanje ni mogoče vpli-
vati, lahko le poskušamo čimveč izvleči iz prilagoditve nanje). Takšno kastrirano družbo-
slovje ne more biti več mesto zamišljanja družbenih in ekonomskih alternativ ter refle-
ksij o družbeni in ekonomski pravičnosti, temveč le še podporni servis državne admini-
stracije, prilagojene duhu »novega javnega upravljanja« ter podrejenega »partnerstva« z
»inovativnimi podjetji«. Prav tako izgineta pluralizem in kultura tovariške kritike oziro-
ma polemike, značilna za klasično družboslovje – če »objektivna realnost« krize določa
objektivno nujnost povečanja konkurenčnosti gospodarstva in če gospodarji iz ekonom-
ske vede razodenejo, da je edina metoda za povečanje konkurenčnosti gospodarstva spod-
bujanje inovativnosti, tu ni več prostora za nestrinjanje, pomisleke, kritično teorijo in po-
dobna »filozofiranja«, temveč se morajo družboslovci in družboslovke, dodatno discipli-
nirani in disciplinirane s terorjem fleksibilnih delovnih odnosov, zvesto zapoditi v iskanje
učinkovitih rešitev in posnemanje »dobrih praks«.
Družba znanja in nove tehnologije
Poleg tega, da tako NPVŠ kot RISS (še posebej drugi) nereflektirano sprejemata novo
planetarno vulgato in nekritično pristajata na neoliberalno prestrukturiranje visokošol-
skega in raziskovalnega polja, čeprav je ta dosedaj ponavadi vodila v katastrofo,4 še posebej
v ZDA in VB, kjer je bila izvajana najbolj dosledno in čeprav je po Evropi in celem svetu
ve Capitalism and the Rat Race: How Capital Measures Ideas and Affects in UK Higher Education, v University of
Leicester research archive, april 2006. http://lra.le.ac.uk/handle/2381/2680.
4 Research and Destroy Collective, Communique from an Absent Future. Http://wewanteverything.wordpress.
com/2009/09/24/communique-from-an-absent-future/.
