Page 105 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 105
lenega in konkurenčnosti gospodarstva. Kot ključna inovacija v dokumentu se pojavi
poudarek na inovacijah kot glavnemu cilju znanstvene dejavnosti (in ne več, denimo, od-
kritju), tj. inovacijah kot rezultatu znanstvenega oziroma raziskovalnega dela, ki ima po-
tencialne komercialne implikacije in aplikacije – raziskovalni oziroma znanstveni sistem
tako postane oziroma naj bi postal raziskovalno-inovacijski sistem, katerega cilj je proizva-
jati inovacije.
Vsebinsko je dokument razdeljen na sedem delov, ki jih bomo povzeli po njihovem vr-
stnem redu:
– učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema
– kakovostne raziskave v javnem sektorju
– izgradnja zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam
– inovativno gospodarstvo
– promocija znanosti in inovativnosti v družbi ter izobraževanju
Poglavje o učinkovitem upravljanju (kjer že naslov nakazuje, da temelji na danes pri-
ljubljeni in vseprisotni mešanici ekonomskih – učinkovitost – in organizacijskih – upra-
vljanje – ved) poudarja predvsem vrednoti odprtosti in horizontalnosti, kritizira pa trenu-
tno stanje razdrobljenosti in podvajanja (podobno kot v NPVŠ /RISS, str. 5/). Kot rešitev
dokument predlaga sistem mreženja in partnerstva med posameznimi institucijami v raz-
iskovalnem polju. Raziskovalne institucije naj bi se po novem ocenjevalo po načelih učin-
kovitosti, odgovornosti in preglednosti (kar je verjetno poskus poslovenjenja transparentno-
sti), kar naj bi zagotavljalo transparentnost, strokovnost in etičnost (RISS, str. 6).
Glede kakovostnih raziskav v javnem sektorju dokument ugotavlja, da se svetovno sta-
nje v raziskovalnem polju spreminja, da izginjajo tradicionalni raziskovalni oddelki v po-
sameznih firmah, ki jih nadomeščajo posamezni samostojni in mobilni strokovnjaki in
strokovne ekipe. Posamezni nacionalni visokošolski sistemi niso več samozadostni, vzpo-
stavlja se globalni trg znanja, inovacij in izobraževanja, kjer postaja vse pomembnejše vse-
življenjsko učenje (RISS, str. 7) V Sloveniji se je investiranje poslovnega sektorja v razisko-
vanje v devetdesetih zmanjšalo in posledično se je povezava med raziskovalnim poljem in
gospodarstvom pretrgala. RISS (str. 8) predvideva in predlaga njuno ponovno združeva-
nje z metodo motiviranja (in, predvidevamo, kaznovanja in discipliniranja) uslužbencev v
raziskovalnem polju z metodami, ki so prisotne v gospodarstvu ... obenem pa bi možnost
izstopa iz sistema javnih uslužbencev odpravila tudi anomalije, ki jih ta sistem, ki ne pred-
videva različnih, sektorsko profiliranih okoliščin, prinaša specifični skupini znanstveni-
kov. (N. m.)
poudarek na inovacijah kot glavnemu cilju znanstvene dejavnosti (in ne več, denimo, od-
kritju), tj. inovacijah kot rezultatu znanstvenega oziroma raziskovalnega dela, ki ima po-
tencialne komercialne implikacije in aplikacije – raziskovalni oziroma znanstveni sistem
tako postane oziroma naj bi postal raziskovalno-inovacijski sistem, katerega cilj je proizva-
jati inovacije.
Vsebinsko je dokument razdeljen na sedem delov, ki jih bomo povzeli po njihovem vr-
stnem redu:
– učinkovito upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema
– kakovostne raziskave v javnem sektorju
– izgradnja zmogljivosti v podporo raziskavam in inovacijam
– inovativno gospodarstvo
– promocija znanosti in inovativnosti v družbi ter izobraževanju
Poglavje o učinkovitem upravljanju (kjer že naslov nakazuje, da temelji na danes pri-
ljubljeni in vseprisotni mešanici ekonomskih – učinkovitost – in organizacijskih – upra-
vljanje – ved) poudarja predvsem vrednoti odprtosti in horizontalnosti, kritizira pa trenu-
tno stanje razdrobljenosti in podvajanja (podobno kot v NPVŠ /RISS, str. 5/). Kot rešitev
dokument predlaga sistem mreženja in partnerstva med posameznimi institucijami v raz-
iskovalnem polju. Raziskovalne institucije naj bi se po novem ocenjevalo po načelih učin-
kovitosti, odgovornosti in preglednosti (kar je verjetno poskus poslovenjenja transparentno-
sti), kar naj bi zagotavljalo transparentnost, strokovnost in etičnost (RISS, str. 6).
Glede kakovostnih raziskav v javnem sektorju dokument ugotavlja, da se svetovno sta-
nje v raziskovalnem polju spreminja, da izginjajo tradicionalni raziskovalni oddelki v po-
sameznih firmah, ki jih nadomeščajo posamezni samostojni in mobilni strokovnjaki in
strokovne ekipe. Posamezni nacionalni visokošolski sistemi niso več samozadostni, vzpo-
stavlja se globalni trg znanja, inovacij in izobraževanja, kjer postaja vse pomembnejše vse-
življenjsko učenje (RISS, str. 7) V Sloveniji se je investiranje poslovnega sektorja v razisko-
vanje v devetdesetih zmanjšalo in posledično se je povezava med raziskovalnim poljem in
gospodarstvom pretrgala. RISS (str. 8) predvideva in predlaga njuno ponovno združeva-
nje z metodo motiviranja (in, predvidevamo, kaznovanja in discipliniranja) uslužbencev v
raziskovalnem polju z metodami, ki so prisotne v gospodarstvu ... obenem pa bi možnost
izstopa iz sistema javnih uslužbencev odpravila tudi anomalije, ki jih ta sistem, ki ne pred-
videva različnih, sektorsko profiliranih okoliščin, prinaša specifični skupini znanstveni-
kov. (N. m.)
