Page 112 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 112
je v lokalnem kontekstu (če omenimo le primer, da je pogoj za objavo članka v ugledni
družboslovni reviji to, da mora biti očitno, da je raziskava, na kateri temelji, ponovljiva, kar
je v klasični humanistični tradiciji popoln in očiten absurd, a novim paradigmam ustreza)
že zelo napredoval. Obenem nova planetarna vulgata, ko se uveljavi v univerzitetnem pro-
storu, zavaja študente, da bodo z vpisom na nove (»praktične in aplikabilne«) programe
dobili »veščine in znanja«, ki jim bodo pomagali (za razliko od »praznega filozofiranja«
klasične humanistike) dobiti dobre službe in dobro zaslužiti, medtem ko gre dejansko za
projekt državne birokracije v smeri razbijanja institucij socialne države, kamor spada tudi
polna zaposlenost in za diskurze, ki so bolj kot za iskanje sanjskih služb primerni za ideo-
loško legitimizacijo tega političnega projekta, katerega rezultati so nasprotni od deklari-
ranih – zmanjševanje stopnje zaposlenosti in prekarizacija (oziroma, v žargonu nove pla-
netarne vulgate, »fleksibilizacija«) obstoječih zaposlitev. Poleg tega nova planetarna vul-
gata, ki so je polni tako današnji znanstveni članki kot množični mediji in državni doku-
menti, namesto da bi, kar naj bi bil namen znanosti (še posebej družboslovja in humanisti-
ke), ko vstopa v javni prostor, dvigovala intelektualno raven družbo in raven splošne omi-
ke, javnost aktivno poneumlja.
Tretjič, ne glede na svoj izvorni eklekticizem (gre za mešanico managerskih, ekonom-
skih, vulgarno-psiholoških, organizacijskih, kibernetskih in vulgarno-socioloških teorij),
nova planetarna vulgata predstavlja proces, ki ga je Ben Fine poimenoval ekonomski im-
perializem.2 V tem procesu so vse družbene (in čedalje bolj tudi humanistične) vede pod-
vržene »ekonomizaciji« tako na simbolni kot na realni ravni. Simbolno gre za enostran-
ski prenos konceptov iz sodobne (neoklasične) ekonomike v druge družbene vede in tako
tudi v sociologiji začnemo govoriti o »optimizaciji«, »racionalizaciji«, »konkurenci«
med posamezniki pri doseganju ciljev ipd. (pri čemer se, kot rečeno, ukinjajo prej obsto-
ječi in, po klasičnih merilih, povsem legitimni koncepti in teorije), realno pa za uvajanje
poslovnih modelov organizacije znanstvenega dela in znanstvene produkcije, za »sinergi-
je« in »partnerstva« med posameznimi znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami, za
gospodaren »management« proračunov, stalna preverjanja, evalvacije, nadzor nad in di-
sicipliniranje delovne sile, stres, pritisk, medsebojno konkuriranje namesto tradicional-
ne solidarnosti, tovariške kritike in kooperacije, in vse ostale radosti »fleksibilnih« nači-
nov dela.3
2 Ben Fine, Economics Imperialism and Intellectual Progress: The Present as History of Economic Thought? v Histo-
ry of Economics Review 32 2000, 10–36.
3 Michael Yates, Mi protiv njih: Radnička klasa u akademskoj tvornici, v Slobodni filozofski, 9. maj 2010. http://www.slo-
bodnifilozofski.com/2010/05/michael-d-yates-mi-protiv-njih.html; Massimo de Angelis in David Harvie, Cogniti-
družboslovni reviji to, da mora biti očitno, da je raziskava, na kateri temelji, ponovljiva, kar
je v klasični humanistični tradiciji popoln in očiten absurd, a novim paradigmam ustreza)
že zelo napredoval. Obenem nova planetarna vulgata, ko se uveljavi v univerzitetnem pro-
storu, zavaja študente, da bodo z vpisom na nove (»praktične in aplikabilne«) programe
dobili »veščine in znanja«, ki jim bodo pomagali (za razliko od »praznega filozofiranja«
klasične humanistike) dobiti dobre službe in dobro zaslužiti, medtem ko gre dejansko za
projekt državne birokracije v smeri razbijanja institucij socialne države, kamor spada tudi
polna zaposlenost in za diskurze, ki so bolj kot za iskanje sanjskih služb primerni za ideo-
loško legitimizacijo tega političnega projekta, katerega rezultati so nasprotni od deklari-
ranih – zmanjševanje stopnje zaposlenosti in prekarizacija (oziroma, v žargonu nove pla-
netarne vulgate, »fleksibilizacija«) obstoječih zaposlitev. Poleg tega nova planetarna vul-
gata, ki so je polni tako današnji znanstveni članki kot množični mediji in državni doku-
menti, namesto da bi, kar naj bi bil namen znanosti (še posebej družboslovja in humanisti-
ke), ko vstopa v javni prostor, dvigovala intelektualno raven družbo in raven splošne omi-
ke, javnost aktivno poneumlja.
Tretjič, ne glede na svoj izvorni eklekticizem (gre za mešanico managerskih, ekonom-
skih, vulgarno-psiholoških, organizacijskih, kibernetskih in vulgarno-socioloških teorij),
nova planetarna vulgata predstavlja proces, ki ga je Ben Fine poimenoval ekonomski im-
perializem.2 V tem procesu so vse družbene (in čedalje bolj tudi humanistične) vede pod-
vržene »ekonomizaciji« tako na simbolni kot na realni ravni. Simbolno gre za enostran-
ski prenos konceptov iz sodobne (neoklasične) ekonomike v druge družbene vede in tako
tudi v sociologiji začnemo govoriti o »optimizaciji«, »racionalizaciji«, »konkurenci«
med posamezniki pri doseganju ciljev ipd. (pri čemer se, kot rečeno, ukinjajo prej obsto-
ječi in, po klasičnih merilih, povsem legitimni koncepti in teorije), realno pa za uvajanje
poslovnih modelov organizacije znanstvenega dela in znanstvene produkcije, za »sinergi-
je« in »partnerstva« med posameznimi znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami, za
gospodaren »management« proračunov, stalna preverjanja, evalvacije, nadzor nad in di-
sicipliniranje delovne sile, stres, pritisk, medsebojno konkuriranje namesto tradicional-
ne solidarnosti, tovariške kritike in kooperacije, in vse ostale radosti »fleksibilnih« nači-
nov dela.3
2 Ben Fine, Economics Imperialism and Intellectual Progress: The Present as History of Economic Thought? v Histo-
ry of Economics Review 32 2000, 10–36.
3 Michael Yates, Mi protiv njih: Radnička klasa u akademskoj tvornici, v Slobodni filozofski, 9. maj 2010. http://www.slo-
bodnifilozofski.com/2010/05/michael-d-yates-mi-protiv-njih.html; Massimo de Angelis in David Harvie, Cogniti-
