Page 103 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 103
okošolskimi institucijami. Javni raziskovalni zavodi naj bi se institucionalno približa-
li univerzam, medtem ko naj bi se visokošolske institucije, še posebej politehnike, bolj od-
prle za sodelovanje s kadri izven visokošolskega prostora, še posebej iz gospodarstva oziro-
ma »prakse«. Še en pomemben in veliko komentiran (o tem več v nadaljevanju) predla-
gan ukrep je možnost izstopa zaposlenih na javnih visokošolskih zavodih iz sistema javnih
uslužbencev. (NPVŠ, str. 21) Steber diverzifikacije predvideva tudi striktno delitev študi-
ja na tri stopnje: prvo splošno dostopno in potrebno za vstop na trg delovne sile, drugo po-
globljeno in tretjo kot začetek akademske kariere (pri čemer so vse tri programsko binar-
ne, torej ali teoretsko-raziskovalne ali strokovne in usmerjene v prakso).
Metoda internacionalizacije naj bi bila v različnih načinih spodbujanja odpiranja slo-
venskega visokošolskega prostora in mednarodne mobilnosti slovenskih študentov in pro-
fesorjev ter obiskov obeh iz tujine, tako z zagotavljanjem privlačne infrastrukture in okolja
za študij ali akademsko delo v Sloveniji kot s finančnimi spodbudami in boljšim informi-
ranjem o možnosti akademske kariere ali študija v tujini. Pomemben predviden konkre-
tni ukrep pri tem stebru so odprti mednarodni razpisi za delovna mesta v slovenski aka-
demski sferi, ki bi bili popolnoma meritokratski in brez protekcionizma do slovenskih dr-
žavljank in državljanov. Dodatni ukrepi bodo poenostavitev in fleksibilizacija postopkov
priznanja v tujini pridobljene izobrazbe (NPVŠ, str. 43), spodbujanje regijske mobilnosti
na področju Sredozemlja in Zahodnega Balkana, kjer naj bi Slovenija postala primer t.i.
dobre prakse (NPVŠ, str. 42) in umestitev slovenskih visokošolskih institucij v mednaro-
dni prostor s spodbujanjem internacionalnih raziskovalnih projektov ter izmenjave ose-
bja in študentov.
O kakovosti v dokumentu ni napisanega nič konkretnega. Visokošolske zavode se le
spodbuja naj, po svoji avtonomni presoji, spodbujajo in gojijo kulturo kakovosti (NPVŠ,
str. 35) ter težijo k odličnosti v pedagoškem delu (NPVŠ, str. 35–36). Omenjena je nuj-
nost izboljšanja študijske opreme, predvsem informacijsko- in komunikacijsko-tehnolo-
ške (NPVŠ, str. 36) ter evropski standardi in smernice za kakovost in odličnost, ki pa
niso navedeni/e. Kot zunanji promotor in nagrajevalec kakovosti je predvidena Nacional-
na agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS),
ki naj bi ščasoma akreditirala le tiste študijske programe, ki bodo dosegali določeno sto-
pnjo kakovosti.
Glede četrtega stebra, tj. socialne razsežnosti, je strategija NPVŠ povečati dostopnost
visokega izobraževanja in poenotenje sistema socialnih transferjev v bolj transparentno
obliko (NPVŠ, str. 49). Predvidena je ukinitev izrednega študija kot nepravičnega zaraču-
navanja šolnin na prvi stopnji študija. Vsak naj bi lahko brezplačno in brezpogojno štu-
li univerzam, medtem ko naj bi se visokošolske institucije, še posebej politehnike, bolj od-
prle za sodelovanje s kadri izven visokošolskega prostora, še posebej iz gospodarstva oziro-
ma »prakse«. Še en pomemben in veliko komentiran (o tem več v nadaljevanju) predla-
gan ukrep je možnost izstopa zaposlenih na javnih visokošolskih zavodih iz sistema javnih
uslužbencev. (NPVŠ, str. 21) Steber diverzifikacije predvideva tudi striktno delitev študi-
ja na tri stopnje: prvo splošno dostopno in potrebno za vstop na trg delovne sile, drugo po-
globljeno in tretjo kot začetek akademske kariere (pri čemer so vse tri programsko binar-
ne, torej ali teoretsko-raziskovalne ali strokovne in usmerjene v prakso).
Metoda internacionalizacije naj bi bila v različnih načinih spodbujanja odpiranja slo-
venskega visokošolskega prostora in mednarodne mobilnosti slovenskih študentov in pro-
fesorjev ter obiskov obeh iz tujine, tako z zagotavljanjem privlačne infrastrukture in okolja
za študij ali akademsko delo v Sloveniji kot s finančnimi spodbudami in boljšim informi-
ranjem o možnosti akademske kariere ali študija v tujini. Pomemben predviden konkre-
tni ukrep pri tem stebru so odprti mednarodni razpisi za delovna mesta v slovenski aka-
demski sferi, ki bi bili popolnoma meritokratski in brez protekcionizma do slovenskih dr-
žavljank in državljanov. Dodatni ukrepi bodo poenostavitev in fleksibilizacija postopkov
priznanja v tujini pridobljene izobrazbe (NPVŠ, str. 43), spodbujanje regijske mobilnosti
na področju Sredozemlja in Zahodnega Balkana, kjer naj bi Slovenija postala primer t.i.
dobre prakse (NPVŠ, str. 42) in umestitev slovenskih visokošolskih institucij v mednaro-
dni prostor s spodbujanjem internacionalnih raziskovalnih projektov ter izmenjave ose-
bja in študentov.
O kakovosti v dokumentu ni napisanega nič konkretnega. Visokošolske zavode se le
spodbuja naj, po svoji avtonomni presoji, spodbujajo in gojijo kulturo kakovosti (NPVŠ,
str. 35) ter težijo k odličnosti v pedagoškem delu (NPVŠ, str. 35–36). Omenjena je nuj-
nost izboljšanja študijske opreme, predvsem informacijsko- in komunikacijsko-tehnolo-
ške (NPVŠ, str. 36) ter evropski standardi in smernice za kakovost in odličnost, ki pa
niso navedeni/e. Kot zunanji promotor in nagrajevalec kakovosti je predvidena Nacional-
na agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju NAKVIS),
ki naj bi ščasoma akreditirala le tiste študijske programe, ki bodo dosegali določeno sto-
pnjo kakovosti.
Glede četrtega stebra, tj. socialne razsežnosti, je strategija NPVŠ povečati dostopnost
visokega izobraževanja in poenotenje sistema socialnih transferjev v bolj transparentno
obliko (NPVŠ, str. 49). Predvidena je ukinitev izrednega študija kot nepravičnega zaraču-
navanja šolnin na prvi stopnji študija. Vsak naj bi lahko brezplačno in brezpogojno štu-
