Page 655 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 655
i zaradi drugih dobrih kristjanov, ki žive daleč od turških meja ter malo ali prav nič
ne vedo o veri, običajih, strahovih in stiskah omenjenih ljudstev. Ponovno utemeljuje
nujnost in koristnost tiskanja pobožnih knjig za širitev prave vere med slovenskim in
hrvaškim ljudstvom in kakšne koristi so se od tega že pokazale zlasti med Slovenci,
ki nekaj teh knjig že imajo. Kralju se zahvaljuje za že izkazano pomoč pri urejanju
hrvaške tiskarne, saj da je to tudi vojvodo Krištofa württemberškega spodbudilo, da je
imenitnim hrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitev in oskrbo, njemu samemu
pa v Urachu milostno podelil na novo ustanovljeno župnijo. Izvedeli pa da so tudi
za razveseljivo novico, da žele z izdatno podporo pomagati tudi številni od Boga
razsvetljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi, volilni knezi, grofje, gosposka
in mesta. Na koncu Trubar kralja obvešča o tem, kako s podarjenimi sredstvi
upravljajo, za kaj jih porabijo, kako in kaj prevajajo in kaj nameravajo še natisniti ter
da mu v presojo pošiljajo Prvi del novega testamenta in več drugih knjig.54 Predgovor
je datiran v Urachu, dvanajstega januarja leta 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei … (cirilica), Tübingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu
Maksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,
spodnje in gornje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu na Tirolskem itd.“55
To je šesta knjiga, ki jo je Trubar posvetil knezu in kralju Maksimilijanu, od tega eno
slovensko in pet hrvaških knjig. Predgovor je precej daljši od predgovora k Ednim
kratkim razumnim naukom v glagolski izdaji. V posvetilu na primeru Kristusa, sv.
Štefana, Pavla, Jeremije in drugih apostolov govori o tem, kako so ti, ko so hoteli
visoke svečenike in duhovne poučiti o pravilnem razumevanju prave božje besede
ter odvrniti od praznoverja, malikovanja in krivih božjih služb, bili na koncu
54 Kralj Maksimilijan v svojem pismu z dne 10. 5. 1562 iz Linza Ivanu Ungnadu potrjuje sprejem knjig
in seznam vseh natisnjenih slovenskih in hrvaških knjig. I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge zur Ges-
chichte der protestantischen Literatur der Südslaven. Wien 1874, 78.
55 Maximilian II. (1527–1576), leta 1562 v Pragi okronan za češkega kralja in istega leta v Frankfurtu na
Maini za rimsko-nemškega kralja, leta 1563 v Bratislavi za kralja Madžarske in Hrvaške, leta 1564 po
smrti očeta Ferdinanda I. tega nasledi na cesarskem prestolu. Od začetka svoje vladavine je bil naklo-
njen protestantizmu, da bi lahko zasedel cesarski prestol, je priznal pripadnost katolicizmu, vendar je
enako kot njegov oče vodil politiko medverskega sporazumevanja. Na splošno je veljal za zaščitnika
augsburškega verskega miru. V njegovem času je tudi v avstrijskih deželah protestantizem doživel
svoj vrh. Bil je med največjimi podporniki uraškega tiskarskega zavoda, zato tudi toliko posvetil na
njegovo ime.
655
ne vedo o veri, običajih, strahovih in stiskah omenjenih ljudstev. Ponovno utemeljuje
nujnost in koristnost tiskanja pobožnih knjig za širitev prave vere med slovenskim in
hrvaškim ljudstvom in kakšne koristi so se od tega že pokazale zlasti med Slovenci,
ki nekaj teh knjig že imajo. Kralju se zahvaljuje za že izkazano pomoč pri urejanju
hrvaške tiskarne, saj da je to tudi vojvodo Krištofa württemberškega spodbudilo, da je
imenitnim hrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitev in oskrbo, njemu samemu
pa v Urachu milostno podelil na novo ustanovljeno župnijo. Izvedeli pa da so tudi
za razveseljivo novico, da žele z izdatno podporo pomagati tudi številni od Boga
razsvetljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi, volilni knezi, grofje, gosposka
in mesta. Na koncu Trubar kralja obvešča o tem, kako s podarjenimi sredstvi
upravljajo, za kaj jih porabijo, kako in kaj prevajajo in kaj nameravajo še natisniti ter
da mu v presojo pošiljajo Prvi del novega testamenta in več drugih knjig.54 Predgovor
je datiran v Urachu, dvanajstega januarja leta 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei … (cirilica), Tübingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu
Maksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu,
spodnje in gornje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu na Tirolskem itd.“55
To je šesta knjiga, ki jo je Trubar posvetil knezu in kralju Maksimilijanu, od tega eno
slovensko in pet hrvaških knjig. Predgovor je precej daljši od predgovora k Ednim
kratkim razumnim naukom v glagolski izdaji. V posvetilu na primeru Kristusa, sv.
Štefana, Pavla, Jeremije in drugih apostolov govori o tem, kako so ti, ko so hoteli
visoke svečenike in duhovne poučiti o pravilnem razumevanju prave božje besede
ter odvrniti od praznoverja, malikovanja in krivih božjih služb, bili na koncu
54 Kralj Maksimilijan v svojem pismu z dne 10. 5. 1562 iz Linza Ivanu Ungnadu potrjuje sprejem knjig
in seznam vseh natisnjenih slovenskih in hrvaških knjig. I. Kostrenčič, Urkundliche Beiträge zur Ges-
chichte der protestantischen Literatur der Südslaven. Wien 1874, 78.
55 Maximilian II. (1527–1576), leta 1562 v Pragi okronan za češkega kralja in istega leta v Frankfurtu na
Maini za rimsko-nemškega kralja, leta 1563 v Bratislavi za kralja Madžarske in Hrvaške, leta 1564 po
smrti očeta Ferdinanda I. tega nasledi na cesarskem prestolu. Od začetka svoje vladavine je bil naklo-
njen protestantizmu, da bi lahko zasedel cesarski prestol, je priznal pripadnost katolicizmu, vendar je
enako kot njegov oče vodil politiko medverskega sporazumevanja. Na splošno je veljal za zaščitnika
augsburškega verskega miru. V njegovem času je tudi v avstrijskih deželah protestantizem doživel
svoj vrh. Bil je med največjimi podporniki uraškega tiskarskega zavoda, zato tudi toliko posvetil na
njegovo ime.
655
