Page 650 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 650
venskega in hrvaškega tiska v Uraškem biblijskem zavodu in po zaprtju le-tega.
Trubar sam pa se je čutil dolžan zahvale kot oče sinov Primoža in Felicijana, ki sta
bila med drugimi študenti iz slovenskih dežel, ki jim je vojvoda, sicer z nekoliko
obotavljanja, omogočil brezplačno bivanje v svojem tifernijskem zavodu in tako
olajšal študij na tübinški univerzi, starejšemu Primožu pa tudi priskrbel službo.
Razen tega mu je vojvoda zaupal pridobivanje kranjskih, štajerskih in koroških
pridigarjev in šolnikov za podpis Formule concordiae, ki naj bi utrdila omajano
versko slogo med luteranci v nemških deželah, a so ji zlasti na koroškem močno
nasprotovali. S podpisi naj bi dosegli tudi, da bi na zboru parlamenta v Augsburgu
leta 1582 s posredovanjem evangeličanskih stanov dosegli uspeh proti zatiranju
evangeličanstva v avstrijskih dednih deželah.44 Na željo vojvode Ludvika je Trubar
poleg augsburške veroizpovedi prevedel tudi Formulo konkordio.
Večji del predgovora namenja Trubar verski vsebini svojih tiskov, s katero poučuje
in usmerja slovensko ljudstvo k pravi krščanski veri. Vojvodo seznanja s tem, kaj so
Slovenci, ki trpe od turških napadov in so še pod vplivom papeštva, s tem tiskom
pridobili, kakšna je njihova vera in kako jo razumejo. Daje mu in preko njega
tiskarskim nadzornikom ter vsem Nemcem, ki slovenskega jezika ne razumejo,
obračun svojega celotnega dela, v katerem ni ničesar sektaškega, nepotrebnega ali
famoznega. Izdajo Ta celega novega testamenta pa komentira tako: Kar zadeva
translacijo oziroma prevod, sem v tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu,
saj v njem, ko sem ga ponovno prebiral, nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi v
petindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnih
koli nepravilnosti. Trubar utemeljuje, zakaj je ohranil pravopis iz prejšnjih izdaj:
zato, da bi ga lahko ob poslušanju dobro razumel vsak slovenski kmet, čeprav bi ga bral
nekdo, ki sicer slovenskega jezika ne razume, vendar vsaj dobro bere. Svojo praktičnost
in pastoralno usmerjenost pa pokaže v obrazložitvi, zakaj je dal Sveto pismo tiskati
v manjšem formatu: da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter lažje v rokah
nosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moral
razdeliti na dva dela, manjšemu delu pa sem pridal slovenski predgovor (ki po vsebini
ni primerljiv z nemškim), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristne
stvari.
Ob zaključku pa se zahvali med drugim z besedami: Po preudarku in razmisleku o
omenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženi
gospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem Ta
44 Prim. J. Rajhman Trubar, Primož. SBL.
650
Trubar sam pa se je čutil dolžan zahvale kot oče sinov Primoža in Felicijana, ki sta
bila med drugimi študenti iz slovenskih dežel, ki jim je vojvoda, sicer z nekoliko
obotavljanja, omogočil brezplačno bivanje v svojem tifernijskem zavodu in tako
olajšal študij na tübinški univerzi, starejšemu Primožu pa tudi priskrbel službo.
Razen tega mu je vojvoda zaupal pridobivanje kranjskih, štajerskih in koroških
pridigarjev in šolnikov za podpis Formule concordiae, ki naj bi utrdila omajano
versko slogo med luteranci v nemških deželah, a so ji zlasti na koroškem močno
nasprotovali. S podpisi naj bi dosegli tudi, da bi na zboru parlamenta v Augsburgu
leta 1582 s posredovanjem evangeličanskih stanov dosegli uspeh proti zatiranju
evangeličanstva v avstrijskih dednih deželah.44 Na željo vojvode Ludvika je Trubar
poleg augsburške veroizpovedi prevedel tudi Formulo konkordio.
Večji del predgovora namenja Trubar verski vsebini svojih tiskov, s katero poučuje
in usmerja slovensko ljudstvo k pravi krščanski veri. Vojvodo seznanja s tem, kaj so
Slovenci, ki trpe od turških napadov in so še pod vplivom papeštva, s tem tiskom
pridobili, kakšna je njihova vera in kako jo razumejo. Daje mu in preko njega
tiskarskim nadzornikom ter vsem Nemcem, ki slovenskega jezika ne razumejo,
obračun svojega celotnega dela, v katerem ni ničesar sektaškega, nepotrebnega ali
famoznega. Izdajo Ta celega novega testamenta pa komentira tako: Kar zadeva
translacijo oziroma prevod, sem v tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu,
saj v njem, ko sem ga ponovno prebiral, nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi v
petindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnih
koli nepravilnosti. Trubar utemeljuje, zakaj je ohranil pravopis iz prejšnjih izdaj:
zato, da bi ga lahko ob poslušanju dobro razumel vsak slovenski kmet, čeprav bi ga bral
nekdo, ki sicer slovenskega jezika ne razume, vendar vsaj dobro bere. Svojo praktičnost
in pastoralno usmerjenost pa pokaže v obrazložitvi, zakaj je dal Sveto pismo tiskati
v manjšem formatu: da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter lažje v rokah
nosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moral
razdeliti na dva dela, manjšemu delu pa sem pridal slovenski predgovor (ki po vsebini
ni primerljiv z nemškim), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristne
stvari.
Ob zaključku pa se zahvali med drugim z besedami: Po preudarku in razmisleku o
omenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženi
gospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem Ta
44 Prim. J. Rajhman Trubar, Primož. SBL.
650
