Page 657 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 657
ostni gospod patron in podpornik slovenskega, hrvaškega ter cirilskega novega tiska,
kakor tudi mi, prevajalci, z našim začetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti,
kot se o nas morda govori ali se bo govorilo, nobene nove, zavajajoče vere, temveč
želimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji s pomočjo božjega blagoslova za širitev
krščanstva, za slabitev in uničenje Antikristovega ter Mohamedovega nauka in carstva,
ponovno obuditi in postaviti staro, pravo, zveličavno krščansko vero ter prave božje
službe in dobra dela. Predgovor je datiran z dano v Urachu, na prvi dan marca v letu
gospodovem 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei ... (glagolica), Tübingen 1562.
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in visokorodnemu krščanskemu knezu in
gospodu, gospodu Avgustu, vojvodi saškemu, Svetega rimskega cesarstva visokemu
maršalu in volilnemu knezu, türinškemu deželnemu grofu, mejnemu grofu
mišenskemu, magdeburškemu grajskemu grofu itd.«
Na začetku tega predgovora Trubar po svoje ponovi oceno Katekizma, kot jo je
M. Luther predstavil knezu Juriju Anhaltskemu.56 Vse posvetno znanje namreč za
zveličanje nič ne koristi, če ne poznamo bistva Svete Trojice, ki je povsem jasno
razložena v apostolski veri. Zato je on, Primož Trubar, brez želje po slavi v teh
dvaintridesetih letih, odkar je bil posvečen v duhovnika, povsod po slovenskih in
nemških cerkvah pridigal najprej o Katekizmu, da pa sedaj apostolsko vero pridiga
v obliki, kot so jo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedi razlagali in
pridigali pravi, sveti od Boga razsvetljeni, stari in novi učitelji krščanske cerkve. Nato
pojasnjuje, zakaj se je odločil prevesti in natisniti najprej v slovenskem, sedaj pa še
hrvaškem jeziku v glagolski in cirilični pisavi Melanhtonovo Loci Theologici. Knezu
sporoča, da so on sam in njegovi pomočniki zvesti Augsburški veroizpovedi ter da
ne prevajajo ničesar novega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega, dvomljivega ali
nerazjasnjenega, temveč se pri pisanju in pridiganju vedno dosledno drže biblijskih
tekstov in so v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu, Melanhtonovim Locis
Theologicis in augsburški veroizpovedi. Na koncu kneza obvešča še o tem, kako je Ivan
Ungnad prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelil pomoč in prispevke, ki so
jih krščanski kralji, volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovali za to delo,
pa tudi z vložitvijo velike vsote lastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod,
56 Georg/Jurij III. Anhaltski (1507–1553), imenovan tudi »Pobožni«, deželni knez anhaltski in desauski,
katoliški pridigar in evangeličanski reformator.
657
kakor tudi mi, prevajalci, z našim začetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti,
kot se o nas morda govori ali se bo govorilo, nobene nove, zavajajoče vere, temveč
želimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji s pomočjo božjega blagoslova za širitev
krščanstva, za slabitev in uničenje Antikristovega ter Mohamedovega nauka in carstva,
ponovno obuditi in postaviti staro, pravo, zveličavno krščansko vero ter prave božje
službe in dobra dela. Predgovor je datiran z dano v Urachu, na prvi dan marca v letu
gospodovem 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei ... (glagolica), Tübingen 1562.
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in visokorodnemu krščanskemu knezu in
gospodu, gospodu Avgustu, vojvodi saškemu, Svetega rimskega cesarstva visokemu
maršalu in volilnemu knezu, türinškemu deželnemu grofu, mejnemu grofu
mišenskemu, magdeburškemu grajskemu grofu itd.«
Na začetku tega predgovora Trubar po svoje ponovi oceno Katekizma, kot jo je
M. Luther predstavil knezu Juriju Anhaltskemu.56 Vse posvetno znanje namreč za
zveličanje nič ne koristi, če ne poznamo bistva Svete Trojice, ki je povsem jasno
razložena v apostolski veri. Zato je on, Primož Trubar, brez želje po slavi v teh
dvaintridesetih letih, odkar je bil posvečen v duhovnika, povsod po slovenskih in
nemških cerkvah pridigal najprej o Katekizmu, da pa sedaj apostolsko vero pridiga
v obliki, kot so jo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedi razlagali in
pridigali pravi, sveti od Boga razsvetljeni, stari in novi učitelji krščanske cerkve. Nato
pojasnjuje, zakaj se je odločil prevesti in natisniti najprej v slovenskem, sedaj pa še
hrvaškem jeziku v glagolski in cirilični pisavi Melanhtonovo Loci Theologici. Knezu
sporoča, da so on sam in njegovi pomočniki zvesti Augsburški veroizpovedi ter da
ne prevajajo ničesar novega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega, dvomljivega ali
nerazjasnjenega, temveč se pri pisanju in pridiganju vedno dosledno drže biblijskih
tekstov in so v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu, Melanhtonovim Locis
Theologicis in augsburški veroizpovedi. Na koncu kneza obvešča še o tem, kako je Ivan
Ungnad prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelil pomoč in prispevke, ki so
jih krščanski kralji, volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovali za to delo,
pa tudi z vložitvijo velike vsote lastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod,
56 Georg/Jurij III. Anhaltski (1507–1553), imenovan tudi »Pobožni«, deželni knez anhaltski in desauski,
katoliški pridigar in evangeličanski reformator.
657
