Page 645 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 645
posvetilo je drugo, s katerim je Trubar neko svojo knjigo posvetil kakemu
mlademu plemiču, in to Juriju Khislu, katerega rodbina je podpirala Trubarja v
njegovih prizadevanjih za širjenje reformacije na Slovenskem, in prva od petih
protestantskih pesmaric (Primož Trubar 1567, 1574, 1579, Jurij Dalmatin 1584 in
Felicijan Trubar 1595). Družini Khisl je bilo posvečenih še 9 v beneških oficinah
(1561 - 1615) natisnjenih glasbenih zbirk v Italiji in v avstrijskem Gradcu delujočih
skladateljev, kar kaže na zelo razširjeno kulturno mecenstvo rodbine Khisl, katere
najmočnejši pripadnik Janž Jakob je bil v mladih letih tudi sam skladatelj. Nasploh
je bila rodbina Khisl velika ljubiteljica glasbe, Jurij pa je poleg drugih plemenitih
lastnosti užival tudi ugled literarno izobraženega plemiča. Ko Trubar v posvetilu
navaja zasluge Jurijevega praočeta Vita Ksihla, piše, da je gospode in deželane pa
tudi ljubljanske meščane nagovoril k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega v
jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra
Leonharda Budina, mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja
svojih otrok, poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in
bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike. Prav tako govori za Vitovega sina, Jurijevega
očeta, da čuti veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, posebej pa veselje
do glasbe. Zato te je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini in
posebnemu učitelju, da bi se od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanja celega
katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.
Sicer pa bi lahko rekli, da je predgovor kratek svetopisemski oziroma zgodovinski
pregled cerkvene glasbe in njenega vpliva na poslušalca. Tudi pri tem predgovoru
posvetilu gre bolj za tip posvetila prijatelju kot pa posvetila z namenom iskanja
določene koristi, čeprav tudi ta dolgoročno ni povsem izključena.
Ta celi catehismvs, eni psalmi (Der gantz Catechiſmus, ettlich Pſalm, Chriſtliche
Geſäng), Tübingen 1574
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu
s Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu
gospodu v Višnji gori itd.«
Predgovor se v glavnem skoraj ne razlikuje od predgovora iz leta 1567, oba sta
datirana z Derendingen, na svetega Jurija dan, le letnica je druga. V naslavljanju je
dodan nov naziv: dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, ki si ga je
naslovljenec pridobil v sedmih letih med izidoma obeh knjig. Bistvena razlika je v
645
mlademu plemiču, in to Juriju Khislu, katerega rodbina je podpirala Trubarja v
njegovih prizadevanjih za širjenje reformacije na Slovenskem, in prva od petih
protestantskih pesmaric (Primož Trubar 1567, 1574, 1579, Jurij Dalmatin 1584 in
Felicijan Trubar 1595). Družini Khisl je bilo posvečenih še 9 v beneških oficinah
(1561 - 1615) natisnjenih glasbenih zbirk v Italiji in v avstrijskem Gradcu delujočih
skladateljev, kar kaže na zelo razširjeno kulturno mecenstvo rodbine Khisl, katere
najmočnejši pripadnik Janž Jakob je bil v mladih letih tudi sam skladatelj. Nasploh
je bila rodbina Khisl velika ljubiteljica glasbe, Jurij pa je poleg drugih plemenitih
lastnosti užival tudi ugled literarno izobraženega plemiča. Ko Trubar v posvetilu
navaja zasluge Jurijevega praočeta Vita Ksihla, piše, da je gospode in deželane pa
tudi ljubljanske meščane nagovoril k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega v
jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra
Leonharda Budina, mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja
svojih otrok, poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in
bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike. Prav tako govori za Vitovega sina, Jurijevega
očeta, da čuti veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, posebej pa veselje
do glasbe. Zato te je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini in
posebnemu učitelju, da bi se od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanja celega
katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.
Sicer pa bi lahko rekli, da je predgovor kratek svetopisemski oziroma zgodovinski
pregled cerkvene glasbe in njenega vpliva na poslušalca. Tudi pri tem predgovoru
posvetilu gre bolj za tip posvetila prijatelju kot pa posvetila z namenom iskanja
določene koristi, čeprav tudi ta dolgoročno ni povsem izključena.
Ta celi catehismvs, eni psalmi (Der gantz Catechiſmus, ettlich Pſalm, Chriſtliche
Geſäng), Tübingen 1574
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu
s Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu
gospodu v Višnji gori itd.«
Predgovor se v glavnem skoraj ne razlikuje od predgovora iz leta 1567, oba sta
datirana z Derendingen, na svetega Jurija dan, le letnica je druga. V naslavljanju je
dodan nov naziv: dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, ki si ga je
naslovljenec pridobil v sedmih letih med izidoma obeh knjig. Bistvena razlika je v
645
