Page 647 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 647
ti volji staršev spravljajo v svoje dobro opremljene in vzdrževane ustanove, kjer ih
predvsem učijo v njihovi sofistični prazni veri, da jih nato pošiljajo v razne dežele, kjer
branijo papeško cesarstvo. Zato Trubar čuti dolžnost, da čeprav star in bolan, preko
svojih tiskanih knjig uči ne samo mlade, kaj je prava krščanska vera, kako jo ločiti od
neprave papeške, in mlade posebej opominja ter jim priporoča, naj vneto prebirajo
Sveto pismo ter druge svete knjige.
Na koncu posvetila se Trubar želi zahvaliti za vsa dobra dela, ki jih je zanj in njegovo
družino storila rodbina Rainov. Ker so staro, častivredno poreklo, ime, tradicija in
plemeniti rod gospodov Rainov v vsej kneževini Kranjski in okoliških deželah ljudem
visokega ali nizkega stanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni in spoštovani, uap,
da bo ta knjižica – ker je posvečena mlademu gospodu, bogaboječi ljubi mladini ter
dobrosrčnim kristjanom cele domovine – toliko ljubša, prijetnejša ter jo bodo vsi
vneto brali.
Noviga testamenta pusledni deil (Das letst Theil des newen Testaments), Tübingen
1577
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim in plemenitim gospodom ter gospodičem,
gospodu Krištofu baronu turjaškemu in nadliškemu, dednemu komorniku na
Kranjskem in v Slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upravitelju
deželnega glavarstva na Kranjskem itd., gospodu Andreju turjaškemu, gospodu na
Šumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskem in v Slovenski
marki; mladima gospodoma Francu Gallu od Jame in Podpeči ter Jakobu Gallu od
Knežje poti in Podpeči.«
Ko je Trubar po 10 letih od izdaje predzadnjega dela N. T. (Svetiga Pavla lystuvi,
h tim Efeseriem) končno uspel zbrati dovolj sredstev za izdajo zadnjega dela
Novega testamenta, je to delo, kot je obljubil, posvetil sinovom kranjskih plemičev,
študentom v Tübingenu, kasneje več ali manj pomembnim kranjskim plemičem, ki
ga v študentskih letih v njegovem pregnanstvu niso pozabili, ampak so ga pogosto
obiskovali ne samo kot duhovnega vodjo temveč kot pravega očeta, saj je v posvetilu
zapisal: Milostni in dobri gospodje ter gospodiči. Tega, da sem ta zadnji del Novega
testamenta v našem preprostem slovenskem jeziku (ki sem ga pred nekaj leti, ko ste
bili pri nas tukaj v Tübingenu na študiju, obljubil posvetiti vam in vašim študentskim
tovarišem) šele sedaj s tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povem po pravici, le
moja težka in dolgotrajna bolezen, starost in nezmožnost, da bi tisk sam založil, temveč
647
predvsem učijo v njihovi sofistični prazni veri, da jih nato pošiljajo v razne dežele, kjer
branijo papeško cesarstvo. Zato Trubar čuti dolžnost, da čeprav star in bolan, preko
svojih tiskanih knjig uči ne samo mlade, kaj je prava krščanska vera, kako jo ločiti od
neprave papeške, in mlade posebej opominja ter jim priporoča, naj vneto prebirajo
Sveto pismo ter druge svete knjige.
Na koncu posvetila se Trubar želi zahvaliti za vsa dobra dela, ki jih je zanj in njegovo
družino storila rodbina Rainov. Ker so staro, častivredno poreklo, ime, tradicija in
plemeniti rod gospodov Rainov v vsej kneževini Kranjski in okoliških deželah ljudem
visokega ali nizkega stanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni in spoštovani, uap,
da bo ta knjižica – ker je posvečena mlademu gospodu, bogaboječi ljubi mladini ter
dobrosrčnim kristjanom cele domovine – toliko ljubša, prijetnejša ter jo bodo vsi
vneto brali.
Noviga testamenta pusledni deil (Das letst Theil des newen Testaments), Tübingen
1577
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim in plemenitim gospodom ter gospodičem,
gospodu Krištofu baronu turjaškemu in nadliškemu, dednemu komorniku na
Kranjskem in v Slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upravitelju
deželnega glavarstva na Kranjskem itd., gospodu Andreju turjaškemu, gospodu na
Šumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskem in v Slovenski
marki; mladima gospodoma Francu Gallu od Jame in Podpeči ter Jakobu Gallu od
Knežje poti in Podpeči.«
Ko je Trubar po 10 letih od izdaje predzadnjega dela N. T. (Svetiga Pavla lystuvi,
h tim Efeseriem) končno uspel zbrati dovolj sredstev za izdajo zadnjega dela
Novega testamenta, je to delo, kot je obljubil, posvetil sinovom kranjskih plemičev,
študentom v Tübingenu, kasneje več ali manj pomembnim kranjskim plemičem, ki
ga v študentskih letih v njegovem pregnanstvu niso pozabili, ampak so ga pogosto
obiskovali ne samo kot duhovnega vodjo temveč kot pravega očeta, saj je v posvetilu
zapisal: Milostni in dobri gospodje ter gospodiči. Tega, da sem ta zadnji del Novega
testamenta v našem preprostem slovenskem jeziku (ki sem ga pred nekaj leti, ko ste
bili pri nas tukaj v Tübingenu na študiju, obljubil posvetiti vam in vašim študentskim
tovarišem) šele sedaj s tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povem po pravici, le
moja težka in dolgotrajna bolezen, starost in nezmožnost, da bi tisk sam založil, temveč
647
