Page 649 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 649
celi catehismus, eni psalmi, Ljubljana 1579

Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu
s Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu
gospodu v Višnji gori itd.«
Je tretja Trubarjeva knjiga, posvečena Juriju Khislu. Od prve, ki mu jo je posvetil, je
minulo 12 let, torej je Jurij v tem času odrasel. Posvetilo se v ničemer ne razlikuje od
posvetil, ki jih je Trubar napisal leta 1567 in leta 1574 ter je celo v celoti prepisano iz
katekizma iz leta 1574. Vsa tri so na koncu datirana z Derendingen, na Jurjevo41 1567,
čeprav je Katekizem iz leta 1579 bil natisnjen v Ljubljani. Sta to napaki tiskarjev?
Skoraj neverjetno se zdi, da bi dva različna tiskarja (Katekizem 1579 je bil natisnjen
v tiskarni Johana Manela v Ljubljani) ponovila isto napako. Ali pa jeTrubar sam tako
želel, da bi s tem morda izpričal, da se v njegovem osebnem odnosu do naslovljenca v
tem času ni nič spremenilo.

Ta celi novi testament našiga gospudi inu izveličarie (Das new Testament vnsers
Herren vnd Seligmachers), Tübingen 1582

Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu
würtemberškemu, gospodu Ludviku, vojvodi würtemberškemu in teškemu, grofu
mümpelgartskemu itd.«42
Ko je Trubar pisal nemški predgovor za Ta celi novi testament, ki je izšel pet let
pozneje, kot je bilo predvideno, se je gotovo dobro zavedal, komu ga posveča in kako
naj ga oblikuje, da bo pri naslovljencu posvetila naletel na ugoden sprejem, s tem pa
seveda tudi celotna izdaja tega Trubarjevega tako rekoč zadnjega dela, katerega izdajo
je še doživel. Vojvodi Ludviku ga je posvetil v zahvalo za vso pomoč in podporo,
ki jo je Ludvig, poprej pa že njegov oče vojvoda Krištof,43 nudil pri uresničevanju

41 Jurjevo ali sv. Jurij se po današnjem koledarju praznuje 23. aprila, po Trubarjevem koledarju iz leta
1557 pa le dan kasneje, 24. aprila.

42 Ludvig Württemberški, imenovan tudi Ludvig Pobožni (1554–1593). Od leta 1568 do smrti peti
vojvoda Württemberški, je bil edini preživeli sin vojvode Krištofa. Da bi ohranil mir med nemškimi
kneževinami, pa tudi zato, da ne bi podpiral kalvincev, je leta 1573 odklonil predlog pfalškega kneza
Friedricha o nekakšni zvezi protestantskih knezov, prav tako leta 1577 enaka prizadevanja kraljice Eli-
zabete I., tudi njenim poznejšim prizadevanjem za nekakšno splošno protestantsko zvezo se je izognil,
ker je kot njegov oče bil pristaš cesarja in cesarstva ter hotel obdržati prijateljske odnose s cerkvenimi
in posvetnimi knezi.

43 Prim. Artikuli oli deili te prave stare vere kersčanske 1562.

649
   644   645   646   647   648   649   650   651   652   653   654