Page 648 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 648
i moja malomarnost in posvetna opravila. Kristus, Gospod, naj mi oprosti ter pozabi
te in druge moje grehe. Amen To so bili sinovi njegovih zaščitnikov in podpornikov
iz domovine še iz časov, ko je bil pridigar na kranjskem in štajerskem, to je rodbin
Auersperg in Gall. V predgovoru komentira vsebino knjige, zakaj se je odločil za
manjši format, kot ga je predvideval na začetku, ter zakaj je odstopil od namere,
da za stroške tiska naprosi nekatere pravi veri vdane deželne stanove. Med razlogi,
zakaj je to delo posveti prav tej četverici mladih plemičev, navaja naslednje: Ker se je
rodil v Raščici, ki pripada baronom Turjaškim in so njih pobožni, pošteni in ugledni
predniki, dedje, babice, očetje, matere, sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodov in
deželanov, žena in gospodičen sprejeli sveti evangelij ter ga ne brez velike nevarnosti za
svoje telo in imetje javno izpovedovali, ga pridigarjem zvesto pomagali širiti ter jim,
ko so bili preganjani, storili mnogo dobrega. Nadalje, ko so jih pobožni krščanski
starši poslali na študij v Tübingen, so ga tam, v njegovem pribežališču, ne kot svojega
rojaka temveč kot očeta pogosto obiskovali ter ga spraševali o starih zgodbah, ki so se
dogajale v domovini. Pri tem so drug drugemu izkazovali in potrjevali vse spoštovanje,
ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in pošteno druženje, kot se za rojake v tuji deželi
spodobi. V treh letih, ki so jih prebili v Tübingenu, so se namreč s svojim marljivim
učenjem ter krepostnim plemiškim vedenjem tako izkazali, da so bili, po Trubarju,
v čast vsej slavni univerzi v Tübingenu. Vaši pobožni zelo učeni zvesti učitelji, ki
so vas močno cenili, pa še danes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo v srcu
veselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Tako kot zasluge in podvige turjaškega
rodu Auerspergov, vendar nekoliko skromneje povzdiguje gamberški rod Gallenov
in upa, da bodo tako kot njihovi predniki nadaljevali oba rodova in šli po stopinjah
prednikov ter svoj poklic in dolžnosti opravljali kot Patres Patriae & Nutricij Ecclesiae
Christi po božjih zapovedih. Svari pa jih pred tem, da ne bi kot nekateri njihovega
stanu in starosti, od mladosti vzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole, ko
se kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniške vzgoje in pokornosti, vrnejo domov,
kmalu postali predrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, ki zavržejo vse, kar so se
naučili, plemenitost in bogaboječnost ter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa je še
huje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miru in užitka podležejo papeštvu ter
preganjajo tiste s pravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedaj in za večno
čaka pogubljenje.
Seveda pa Trubar upa, da bodo njihova stara poštena imena, rod in poreklo med
bogaboječimi Kranjci in Slovenci prispevali k temu, da bodo to knjižico toliko
pogosteje ter bolj marljivo brali (in seveda tudi kupovali).
648
te in druge moje grehe. Amen To so bili sinovi njegovih zaščitnikov in podpornikov
iz domovine še iz časov, ko je bil pridigar na kranjskem in štajerskem, to je rodbin
Auersperg in Gall. V predgovoru komentira vsebino knjige, zakaj se je odločil za
manjši format, kot ga je predvideval na začetku, ter zakaj je odstopil od namere,
da za stroške tiska naprosi nekatere pravi veri vdane deželne stanove. Med razlogi,
zakaj je to delo posveti prav tej četverici mladih plemičev, navaja naslednje: Ker se je
rodil v Raščici, ki pripada baronom Turjaškim in so njih pobožni, pošteni in ugledni
predniki, dedje, babice, očetje, matere, sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodov in
deželanov, žena in gospodičen sprejeli sveti evangelij ter ga ne brez velike nevarnosti za
svoje telo in imetje javno izpovedovali, ga pridigarjem zvesto pomagali širiti ter jim,
ko so bili preganjani, storili mnogo dobrega. Nadalje, ko so jih pobožni krščanski
starši poslali na študij v Tübingen, so ga tam, v njegovem pribežališču, ne kot svojega
rojaka temveč kot očeta pogosto obiskovali ter ga spraševali o starih zgodbah, ki so se
dogajale v domovini. Pri tem so drug drugemu izkazovali in potrjevali vse spoštovanje,
ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in pošteno druženje, kot se za rojake v tuji deželi
spodobi. V treh letih, ki so jih prebili v Tübingenu, so se namreč s svojim marljivim
učenjem ter krepostnim plemiškim vedenjem tako izkazali, da so bili, po Trubarju,
v čast vsej slavni univerzi v Tübingenu. Vaši pobožni zelo učeni zvesti učitelji, ki
so vas močno cenili, pa še danes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo v srcu
veselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Tako kot zasluge in podvige turjaškega
rodu Auerspergov, vendar nekoliko skromneje povzdiguje gamberški rod Gallenov
in upa, da bodo tako kot njihovi predniki nadaljevali oba rodova in šli po stopinjah
prednikov ter svoj poklic in dolžnosti opravljali kot Patres Patriae & Nutricij Ecclesiae
Christi po božjih zapovedih. Svari pa jih pred tem, da ne bi kot nekateri njihovega
stanu in starosti, od mladosti vzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole, ko
se kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniške vzgoje in pokornosti, vrnejo domov,
kmalu postali predrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, ki zavržejo vse, kar so se
naučili, plemenitost in bogaboječnost ter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa je še
huje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miru in užitka podležejo papeštvu ter
preganjajo tiste s pravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedaj in za večno
čaka pogubljenje.
Seveda pa Trubar upa, da bodo njihova stara poštena imena, rod in poreklo med
bogaboječimi Kranjci in Slovenci prispevali k temu, da bodo to knjižico toliko
pogosteje ter bolj marljivo brali (in seveda tudi kupovali).
648
