Page 642 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 642
osvetilu vojvodi Krištofu, katerega »Confessio« Trubar uporablja v svojem
delu, utemeljuje, zakaj svojim slovenskim rojakom ni enostavno prevedel
augsburške veroizpovedi, ampak jo je zaradi boljše razumljivosti dopolnil s
saško in würtemberško veroizpovedjo. Trubar z zadovoljstvom ugotavlja, da se
prava krščanska vera, kot je zapisana v Svetem pismu, z oznanjanjem evangelija,
tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig v slovenskem jeziku, sedaj tudi v
slovenskih in hrvaških deželah javno oznanja, da jo sprejema vedno več mož in žena
tako nizkega kot visokega stanu, da pa še vedno veliko ljudi dvomi v novi nauk, ker
so jim nekatere stvari tuje zaradi lažnivega hujskanja nekaterih duhovnikov, ki so
celo tako nesramni, da krivijo krščansko vero za vse nesreče in tegobe, v resnici pa
se nočejo odpovedati svojim privilegijem. To ga je spodbudilo, da je poleg svojega
dela prevedel in dal z latinskimi črkami v tisk tudi augsburško veroizpoved, ki
bo kmalu natisnjena tudi v glagolski in cirilični pisavi. Obvešča ga tudi o načinu
svojega pisanja, s katerim želi doseči,da bi ga razumeli preprosti ljudje, pri tem pa z
ničemer ni okrnil ali spremenil pomena posameznega člena ali misli. Tako piše: Vse
svoje misli, delo in trud pri tem prevajanju usmerjam izključno v to, da bi dobrosrčni
Slovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s to knjižico dobili na enem mestu na
kratko, preprosto in razumljivo združene prave temelje ter celotno vsebino krščanskega
nauka. Na koncu zagotavlja, da zaščitnik Uraškega zavoda gospod baron Ivan
Ungnad itd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilo sporno, nekoristno ali v nasprotju
z augsburško veroizpovedjo. Knezu in drugim krščanskim kraljem, volilnim knezom
in knezom, grofom, gospodom, deželanom ter mestom pa se zahvaljuje za milostno
podporo, pomoč in spodbudo pri dvojnem prevajanju in tiskanju Biblije ter drugih
nabožnih knjig v treh pisavah.
Ta Celi Pſalter Davidou (Der ganz Psalter), Tübingen 1566
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim, plemenitim, žlahtnim, častitim, spoštovanim
in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem
vernim kristjanom, naklonjenim augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželi
Kranjski, na Spodnještajerskem in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki,
Metliki, na Krasu ter v Istri.«
V svojem precej dolgem nemškem predgovoru k psalterju –sam pravi,da se je proti
njegovi volji tako razvlekel – Trubar na naslovni strani citira psalm 68,31, s čimer
nekako že nakazuje vsebino predgovora, ki je v bistvu razlaga nauka »prave krščanske
642
delu, utemeljuje, zakaj svojim slovenskim rojakom ni enostavno prevedel
augsburške veroizpovedi, ampak jo je zaradi boljše razumljivosti dopolnil s
saško in würtemberško veroizpovedjo. Trubar z zadovoljstvom ugotavlja, da se
prava krščanska vera, kot je zapisana v Svetem pismu, z oznanjanjem evangelija,
tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig v slovenskem jeziku, sedaj tudi v
slovenskih in hrvaških deželah javno oznanja, da jo sprejema vedno več mož in žena
tako nizkega kot visokega stanu, da pa še vedno veliko ljudi dvomi v novi nauk, ker
so jim nekatere stvari tuje zaradi lažnivega hujskanja nekaterih duhovnikov, ki so
celo tako nesramni, da krivijo krščansko vero za vse nesreče in tegobe, v resnici pa
se nočejo odpovedati svojim privilegijem. To ga je spodbudilo, da je poleg svojega
dela prevedel in dal z latinskimi črkami v tisk tudi augsburško veroizpoved, ki
bo kmalu natisnjena tudi v glagolski in cirilični pisavi. Obvešča ga tudi o načinu
svojega pisanja, s katerim želi doseči,da bi ga razumeli preprosti ljudje, pri tem pa z
ničemer ni okrnil ali spremenil pomena posameznega člena ali misli. Tako piše: Vse
svoje misli, delo in trud pri tem prevajanju usmerjam izključno v to, da bi dobrosrčni
Slovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s to knjižico dobili na enem mestu na
kratko, preprosto in razumljivo združene prave temelje ter celotno vsebino krščanskega
nauka. Na koncu zagotavlja, da zaščitnik Uraškega zavoda gospod baron Ivan
Ungnad itd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilo sporno, nekoristno ali v nasprotju
z augsburško veroizpovedjo. Knezu in drugim krščanskim kraljem, volilnim knezom
in knezom, grofom, gospodom, deželanom ter mestom pa se zahvaljuje za milostno
podporo, pomoč in spodbudo pri dvojnem prevajanju in tiskanju Biblije ter drugih
nabožnih knjig v treh pisavah.
Ta Celi Pſalter Davidou (Der ganz Psalter), Tübingen 1566
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim, plemenitim, žlahtnim, častitim, spoštovanim
in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem
vernim kristjanom, naklonjenim augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželi
Kranjski, na Spodnještajerskem in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki,
Metliki, na Krasu ter v Istri.«
V svojem precej dolgem nemškem predgovoru k psalterju –sam pravi,da se je proti
njegovi volji tako razvlekel – Trubar na naslovni strani citira psalm 68,31, s čimer
nekako že nakazuje vsebino predgovora, ki je v bistvu razlaga nauka »prave krščanske
642
