Page 640 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 640
je prvi Trubarjev predgovor posvetilo, s katerim posveča svoje delo nekemu
vladarju, v tem primeru knezu Maksimilijanu, češkemu kralju, pod katerega krono
je živelo več slovanskih narodov. Sam v predgovoru pravi, da še nikoli ni posvetil
kakega svojega dela vladarju. V predgovoru obvešča kralja, zakaj se je lotil pisanja
in tiskanja krščanskih knjig v slovenskem jeziku in kakšna je njihova vsebina. Ker
je v zagovor vseh svojih tiskov izvode teh skupaj z izčrpnimi poročili o vsebini
poslal vojvodi würtemberškemu, je po njegovem nasvetu 2. 1. 1560 pisal kralju
Maksimilijanu in mu v prilogi poslal tudi že natisnjen nemški predgovor k drugemu
delu Novega testamenta. Po preizkusu verodostojnosti in primernosti tiskov na
Dunaju je bil nato na osnovi odobritve vojvode Krištofa tisk drugega dela Novega
testamenta dokončan. V predgovoru Trubar kralja obvešča tudi o predvidenih
hrvaških prevodih in tiskih. Na koncu posvetila ga naproša, naj bo nepristranski
razsodnik in sodnik ter podpornik tega in vseh njegovih že natisnjenih in prihodnjih
tiskov. …diſer vnd aller meiner außgegangen Schrifften / vnd die ich hinfür werde
laſſen außgehn / gnädigſter Patron / Befürderer / vnd vnparteiſcher Arbiter vn[d]
Richter ſein.
Register und sumarischer Inhalt, Tübingen 1561.
To edino, v celoti v nemškem jeziku napisano knjigo Trubar posveča »krščanskemu,
plemenitemu in blagorodnemu gospodu, gospodu Ivanu Ungnadu, sovneškemu
baronu, njegovega veličanstva rimskega cesarja svetniku itd.«32
Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu leta 1561 je bilo
namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda bil Trubarjev
tesen sodelavec in Trubar se pred njim ni nikoli počutil manjvrednega, še več, v
pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje svojega starega milostnega gospoda, ki mu
je pomagal odvrniti krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.33
V posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so vladale
med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o osebni izkušnji, si bralec
(nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo takratnega Trubarjevega okolja:
32 Ivan Ungnad (1493–1564), baron Ženeški (Sonnegg). Vojaški poveljnik, celjski glavar in vicedom,
štajerski deželni glavar, svetovalec vojvode Krištofa itd. Sodeloval v številnih bojih proti Turkom. Me-
cen in organizator protestantskega tiska. Na Trubarjevo pobudo ustanovil in financiral Ungnadov ali
Biblijski zavod za tiskanje slovenskih in hrvaških protestantskih knjig v Urachu. Prim. Enciklopedija
Slovenije 14, 43.
33 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 41.
640
vladarju, v tem primeru knezu Maksimilijanu, češkemu kralju, pod katerega krono
je živelo več slovanskih narodov. Sam v predgovoru pravi, da še nikoli ni posvetil
kakega svojega dela vladarju. V predgovoru obvešča kralja, zakaj se je lotil pisanja
in tiskanja krščanskih knjig v slovenskem jeziku in kakšna je njihova vsebina. Ker
je v zagovor vseh svojih tiskov izvode teh skupaj z izčrpnimi poročili o vsebini
poslal vojvodi würtemberškemu, je po njegovem nasvetu 2. 1. 1560 pisal kralju
Maksimilijanu in mu v prilogi poslal tudi že natisnjen nemški predgovor k drugemu
delu Novega testamenta. Po preizkusu verodostojnosti in primernosti tiskov na
Dunaju je bil nato na osnovi odobritve vojvode Krištofa tisk drugega dela Novega
testamenta dokončan. V predgovoru Trubar kralja obvešča tudi o predvidenih
hrvaških prevodih in tiskih. Na koncu posvetila ga naproša, naj bo nepristranski
razsodnik in sodnik ter podpornik tega in vseh njegovih že natisnjenih in prihodnjih
tiskov. …diſer vnd aller meiner außgegangen Schrifften / vnd die ich hinfür werde
laſſen außgehn / gnädigſter Patron / Befürderer / vnd vnparteiſcher Arbiter vn[d]
Richter ſein.
Register und sumarischer Inhalt, Tübingen 1561.
To edino, v celoti v nemškem jeziku napisano knjigo Trubar posveča »krščanskemu,
plemenitemu in blagorodnemu gospodu, gospodu Ivanu Ungnadu, sovneškemu
baronu, njegovega veličanstva rimskega cesarja svetniku itd.«32
Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu leta 1561 je bilo
namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda bil Trubarjev
tesen sodelavec in Trubar se pred njim ni nikoli počutil manjvrednega, še več, v
pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje svojega starega milostnega gospoda, ki mu
je pomagal odvrniti krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.33
V posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so vladale
med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o osebni izkušnji, si bralec
(nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo takratnega Trubarjevega okolja:
32 Ivan Ungnad (1493–1564), baron Ženeški (Sonnegg). Vojaški poveljnik, celjski glavar in vicedom,
štajerski deželni glavar, svetovalec vojvode Krištofa itd. Sodeloval v številnih bojih proti Turkom. Me-
cen in organizator protestantskega tiska. Na Trubarjevo pobudo ustanovil in financiral Ungnadov ali
Biblijski zavod za tiskanje slovenskih in hrvaških protestantskih knjig v Urachu. Prim. Enciklopedija
Slovenije 14, 43.
33 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 41.
640
