Page 639 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 639
topisemski teksti, ki jim je dodana Postila. Če hočemo ta vrstni red pastoralno
teološko razčleniti, spoznamo, da Trubar svojim krščanskim rojakom ne predstavlja
zgolj biblijskih ali veroizpovednih spisov, ne da bi mu bilo mar, ali lahko te tudi
razumejo, temveč jih želi tudi poučevati in jim izpričevati tolažilno delo, ki ga je Bog
izkazal v Kristusu. Na delu je reformatorski učitelj in pridigar, ki mu je Bog v srce
položil dušo naroda. O tem jasno in poudarjeno govori nemški posvetilni predgovor,
ki pa ni namenjen njegovim slovenskim rojakom. Zanje je napisal kratki slovenski
predgovor o Svetem pismu. Šele po tem pregledu je pomen nemškega posvetila jasen.
Obrača se na nemško javnost, in sicer predvsem na protestansko javnost v Nemčiji.30
Ko se Trubar v tem predgovoru sprašuje, zakaj prevajati Biblijo v slovenski jezik,
natanko opiše razmere, v katerih živi njegov slovenski človek: Turki nepretrgoma
grozno mučijo Slovence, vendar ti nimajo nobene duhovne tolažbe. In kaj je
najpomembnejše v religioznem verovanju njegovega človeka: Slovenci se prav nič
ne učijo in seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanske
vere … o razliki med postavo in evangelijem; kaj je izvirni greh in opravičenje po
veri; kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo; kako pravilno in koristno
uporabljamo svete zakramente; zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvo
božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje. In dalje. Pravi razlogi za prevajanje
Biblije v slovenski jezik izhajajo iz socialnih, kulturnih in religioznih razmer okolja
njegovega človeka: Kako naj se kristjan tolaži v skrajnih stiskah, kot so: uboštvo,
dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt. Bralec,
torej Nemec, more prepoznati tega ubogega zatiranega človeka, ki mu je namenjena
verska knjiga, da bo iz nje črpal moč in tolažbo. Sam se počuti poklicanega, da temu
človeku pomaga: Oba naroda – slovenskih in hrvaških dežel – se mu iz vsega srca
smilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku.31
Ta drugi deil tiga noviga testamenta (Der ander halb Theil des newen Windiſchen
Teſtaments), Tübingen 1560
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju
češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje
šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«
30 Prim. O. Sakrausky, n. d., 87–88.
31 Prim. F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu
obstati (2008), 30–41.
639
teološko razčleniti, spoznamo, da Trubar svojim krščanskim rojakom ne predstavlja
zgolj biblijskih ali veroizpovednih spisov, ne da bi mu bilo mar, ali lahko te tudi
razumejo, temveč jih želi tudi poučevati in jim izpričevati tolažilno delo, ki ga je Bog
izkazal v Kristusu. Na delu je reformatorski učitelj in pridigar, ki mu je Bog v srce
položil dušo naroda. O tem jasno in poudarjeno govori nemški posvetilni predgovor,
ki pa ni namenjen njegovim slovenskim rojakom. Zanje je napisal kratki slovenski
predgovor o Svetem pismu. Šele po tem pregledu je pomen nemškega posvetila jasen.
Obrača se na nemško javnost, in sicer predvsem na protestansko javnost v Nemčiji.30
Ko se Trubar v tem predgovoru sprašuje, zakaj prevajati Biblijo v slovenski jezik,
natanko opiše razmere, v katerih živi njegov slovenski človek: Turki nepretrgoma
grozno mučijo Slovence, vendar ti nimajo nobene duhovne tolažbe. In kaj je
najpomembnejše v religioznem verovanju njegovega človeka: Slovenci se prav nič
ne učijo in seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanske
vere … o razliki med postavo in evangelijem; kaj je izvirni greh in opravičenje po
veri; kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo; kako pravilno in koristno
uporabljamo svete zakramente; zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvo
božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje. In dalje. Pravi razlogi za prevajanje
Biblije v slovenski jezik izhajajo iz socialnih, kulturnih in religioznih razmer okolja
njegovega človeka: Kako naj se kristjan tolaži v skrajnih stiskah, kot so: uboštvo,
dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt. Bralec,
torej Nemec, more prepoznati tega ubogega zatiranega človeka, ki mu je namenjena
verska knjiga, da bo iz nje črpal moč in tolažbo. Sam se počuti poklicanega, da temu
človeku pomaga: Oba naroda – slovenskih in hrvaških dežel – se mu iz vsega srca
smilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku.31
Ta drugi deil tiga noviga testamenta (Der ander halb Theil des newen Windiſchen
Teſtaments), Tübingen 1560
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju
češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje
šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«
30 Prim. O. Sakrausky, n. d., 87–88.
31 Prim. F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu
obstati (2008), 30–41.
639
