Page 637 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 637
r der gemein vngewandert Man[n] durch auß / redet nur die Windiſche Sprach.
Že iz teh odlomkov omenjenega predgovora je razvidno, s koliko zemljepisnimi
in etničnimi poimenovanji se je Trubar moral ukvarjati in jih je vsekakor poznal.
Trubar se je kot Kranjec, ki, kot sam pravi, ni dobro obvladal nemškega jezika, v
svojih pismih, ki jih je tudi lastnoročno pisal v nemški »kurent«25 pisavi in nemških
predgovorih, moral zelo samozavestno spoprijeti s tujim jezikom, saj je v njem
komuniciral z najvplivnejšimi ljudmi 16. stoletja, kar mu je, kot vse kaže, v veliki
meri tudi uspelo. Manj je bil vešč latinskega jezika, saj je njegova latinska zapuščina
dokaj pičla, ter hrvaškega oziroma jezikov ostalih južnih Slovanov, saj je pri prevodu
in tisku svojih del v hrvaški jezik v glagolski in cirilični pisavi, z vzpostavitvijo nove
tiskarne v Urachu nujno potreboval prevajalce, ki so dobro obvladali tako slovenski
kot hrvaški jezik ter latinsko, glagolsko in cirilično pisavo. Trubar je nemška posvetila
k enajstim od šestnajstih hrvaških tiskov, ki so nastali po njegovih slovenskih
predlogah, pisal sam, čeprav sta v nekaterih sopodpisnika tudi Anton Dalmata in
Štefan Konzul. Trubar naj bi bil tudi avtor nemškega posvetila v malem poskusnem
glagolskem Katekizmu 1561, ki pa ga Sakrausky ne navaja, saj takrat še ni bil poznan
in je ohranjen le v fragmentih.26 Omenja pa ga Rupel, ki ga med novimi najdbami
navaja pod zap. št. 49, in naj bi bil v lasti dr. Schererja v Zürichu.27
Celotni opus del Primoža Trubarja obsega 25 knjig, namenjenih slovenskim bralcem;
14 knjig, ki so jih pomočniki po Trubarjevi podlagi prevedli v hrvaški jezik, hrvaškim
oziroma bralcem drugih južnoslovanskih narodov, od tega 6 knjig v glagolski
pisavi, 7 knjig v cirilični pisavi in eno knjigo v latinski pisavi. Samo ena knjiga, to je
Register, je bila v celoti natisnjena v nemškem jeziku in pisavi ter namenjena nemško
govorečemu bralcu. Torej se Trubarjevo avtorstvo ali soavtorstvo pojavlja skupno
v 40 knjigah. Z nemškim predgovorom posvetilom je opremljenih 13 slovenskih, 1
nemška ter po 6 glagolskih in 5 ciriličnih knjig. Vsi nemški predgovori so napisani
z nemškimi tiskanimi črkami.28 S Trubarjevim podpisom je zaključenih 12 nemških
25 Nemška pisava, imenovana tudi Kurentschrift, je tekoča pisava, ki se je uporabljala na celotnem
nemško govorečem področju od novega veka do sredine 20 stoletja. Typografsko sodi k »lomljeni«
pisavi. Od latinske okrogle pisave se loči po ostrih kotih. Leta 1911 je Ludwig Sütterlin razvil nekoliko
poenostavljeno, zelo slično, vendar samostojno pisavo. Leta 1941 sta bili po ukazu Martina Bormana
obe pisavi v Nemčiji ukinjeni.
26 Irena Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornik referatov s
Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Znanstvena založba FF: Ljubljana 2009, 20–22.
27 M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. SAZU: Ljubljana 1954, 15.
28 Nemška tiskana pisava. »Gebrochene schriften« gotika, schwabacher fraktura in druge so si zelo
podobne, poznamo jih pod skupnim imenom Frakturschrift – fraktura.
637
Že iz teh odlomkov omenjenega predgovora je razvidno, s koliko zemljepisnimi
in etničnimi poimenovanji se je Trubar moral ukvarjati in jih je vsekakor poznal.
Trubar se je kot Kranjec, ki, kot sam pravi, ni dobro obvladal nemškega jezika, v
svojih pismih, ki jih je tudi lastnoročno pisal v nemški »kurent«25 pisavi in nemških
predgovorih, moral zelo samozavestno spoprijeti s tujim jezikom, saj je v njem
komuniciral z najvplivnejšimi ljudmi 16. stoletja, kar mu je, kot vse kaže, v veliki
meri tudi uspelo. Manj je bil vešč latinskega jezika, saj je njegova latinska zapuščina
dokaj pičla, ter hrvaškega oziroma jezikov ostalih južnih Slovanov, saj je pri prevodu
in tisku svojih del v hrvaški jezik v glagolski in cirilični pisavi, z vzpostavitvijo nove
tiskarne v Urachu nujno potreboval prevajalce, ki so dobro obvladali tako slovenski
kot hrvaški jezik ter latinsko, glagolsko in cirilično pisavo. Trubar je nemška posvetila
k enajstim od šestnajstih hrvaških tiskov, ki so nastali po njegovih slovenskih
predlogah, pisal sam, čeprav sta v nekaterih sopodpisnika tudi Anton Dalmata in
Štefan Konzul. Trubar naj bi bil tudi avtor nemškega posvetila v malem poskusnem
glagolskem Katekizmu 1561, ki pa ga Sakrausky ne navaja, saj takrat še ni bil poznan
in je ohranjen le v fragmentih.26 Omenja pa ga Rupel, ki ga med novimi najdbami
navaja pod zap. št. 49, in naj bi bil v lasti dr. Schererja v Zürichu.27
Celotni opus del Primoža Trubarja obsega 25 knjig, namenjenih slovenskim bralcem;
14 knjig, ki so jih pomočniki po Trubarjevi podlagi prevedli v hrvaški jezik, hrvaškim
oziroma bralcem drugih južnoslovanskih narodov, od tega 6 knjig v glagolski
pisavi, 7 knjig v cirilični pisavi in eno knjigo v latinski pisavi. Samo ena knjiga, to je
Register, je bila v celoti natisnjena v nemškem jeziku in pisavi ter namenjena nemško
govorečemu bralcu. Torej se Trubarjevo avtorstvo ali soavtorstvo pojavlja skupno
v 40 knjigah. Z nemškim predgovorom posvetilom je opremljenih 13 slovenskih, 1
nemška ter po 6 glagolskih in 5 ciriličnih knjig. Vsi nemški predgovori so napisani
z nemškimi tiskanimi črkami.28 S Trubarjevim podpisom je zaključenih 12 nemških
25 Nemška pisava, imenovana tudi Kurentschrift, je tekoča pisava, ki se je uporabljala na celotnem
nemško govorečem področju od novega veka do sredine 20 stoletja. Typografsko sodi k »lomljeni«
pisavi. Od latinske okrogle pisave se loči po ostrih kotih. Leta 1911 je Ludwig Sütterlin razvil nekoliko
poenostavljeno, zelo slično, vendar samostojno pisavo. Leta 1941 sta bili po ukazu Martina Bormana
obe pisavi v Nemčiji ukinjeni.
26 Irena Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornik referatov s
Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Znanstvena založba FF: Ljubljana 2009, 20–22.
27 M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. SAZU: Ljubljana 1954, 15.
28 Nemška tiskana pisava. »Gebrochene schriften« gotika, schwabacher fraktura in druge so si zelo
podobne, poznamo jih pod skupnim imenom Frakturschrift – fraktura.
637
