Page 47 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 47
dgovor
duhovnike. To sem storil še isto uro in pisma odposlal s po-
sebnim slom. Vendar tudi s pomočjo naših dobrih znancev
in prijateljev, ki niso varčevali s prizadevnostjo niti s stroški,
v slovenskih in hrvaških deželah nismo mogli najti oseb, ki
bi bile primerne za to nalogo in bi se nam hotele pridružiti
pri načrtovanem delu, razen starega, pobožnega in učenega
duhovnika, imenovanega Klement Mali iz Metlike ter ne-
kega Hrvata iz Dalmacije, ki je znal tudi latinsko in italijan-
sko. Slednji je kmalu prišel in s seboj prinesel celotno hrva-
ško, v hrvaški pisavi napisano Biblijo, ki jo je — tako je rekel
— začel iz starega latinskega prepisa prevajati leta 47 in
končal pisati leta 54. Njegovega prihoda smo bili zelo veseli.
Zahvaljevali smo se Bogu za njegovo nadarjenost, saj smo
bili prepričani, da smo skupaj s človekom, kot smo si ga že-
leli, dobili tudi celotno hrvaško Biblijo. Na žalost, pa je
omenjeni dobri gospod Klement, ko je bil že na poti, zbolel
in spokojno v Gospodu zaspal.
Torej smo se z omenjenim Hrvatom pogajali, da bi ostal Hrvat se je
pri nas, dokler ne bi tudi njegove Biblije primerjali z novimi s svojo Bi
prepisi ter priskrbeli hrvaške matrice in črke za tisk njegove blijo vrnil
domov, nas
pa
Biblije. Gospod Vergerij mu je obljubil, da mu bo od nekega potolažil s
krščanskega kneza zagotovil beneficij, od katerega bi do tem, da jo
smrti prejemal 100 goldinarjev letno (s tem denarjem bi se z bo dal v
lahkoto preživljal, saj je bil sam, brez žene in otrok). Vendar tisk.
nam je na to odgovoril, da k nam ni prišel s tem namenom,
pa tudi svojega premoženja doma ni zapustil v takem stanju,
da bi mogel in smel dolgo ostati, temveč zato, ker je iz na-
šega pisanja izvedel, da je naš namen, za katerega namera-
47
duhovnike. To sem storil še isto uro in pisma odposlal s po-
sebnim slom. Vendar tudi s pomočjo naših dobrih znancev
in prijateljev, ki niso varčevali s prizadevnostjo niti s stroški,
v slovenskih in hrvaških deželah nismo mogli najti oseb, ki
bi bile primerne za to nalogo in bi se nam hotele pridružiti
pri načrtovanem delu, razen starega, pobožnega in učenega
duhovnika, imenovanega Klement Mali iz Metlike ter ne-
kega Hrvata iz Dalmacije, ki je znal tudi latinsko in italijan-
sko. Slednji je kmalu prišel in s seboj prinesel celotno hrva-
ško, v hrvaški pisavi napisano Biblijo, ki jo je — tako je rekel
— začel iz starega latinskega prepisa prevajati leta 47 in
končal pisati leta 54. Njegovega prihoda smo bili zelo veseli.
Zahvaljevali smo se Bogu za njegovo nadarjenost, saj smo
bili prepričani, da smo skupaj s človekom, kot smo si ga že-
leli, dobili tudi celotno hrvaško Biblijo. Na žalost, pa je
omenjeni dobri gospod Klement, ko je bil že na poti, zbolel
in spokojno v Gospodu zaspal.
Torej smo se z omenjenim Hrvatom pogajali, da bi ostal Hrvat se je
pri nas, dokler ne bi tudi njegove Biblije primerjali z novimi s svojo Bi
prepisi ter priskrbeli hrvaške matrice in črke za tisk njegove blijo vrnil
domov, nas
pa
Biblije. Gospod Vergerij mu je obljubil, da mu bo od nekega potolažil s
krščanskega kneza zagotovil beneficij, od katerega bi do tem, da jo
smrti prejemal 100 goldinarjev letno (s tem denarjem bi se z bo dal v
lahkoto preživljal, saj je bil sam, brez žene in otrok). Vendar tisk.
nam je na to odgovoril, da k nam ni prišel s tem namenom,
pa tudi svojega premoženja doma ni zapustil v takem stanju,
da bi mogel in smel dolgo ostati, temveč zato, ker je iz na-
šega pisanja izvedel, da je naš namen, za katerega namera-
47
