Page 46 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 46
Nemški
in imetjem, prav tako pa, da ima poroštva nekaterih knezov
in gospodov, ki tudi želijo pomagati temu prepotrebnemu
in blagodejnemu delu.
Prevajalec Gospodu Vergeriju sem na omenjena pisma in želje naj-
te knjige prej v pismih, nato pa, ko sva se ob prisotnosti nekaterih
ne zna
hebrejščine učenih teologov srečala, odgovoril takole: »Ne poznam no-
niti bene hebrejske črke, grško berem bolj slabo, vsakdo, ki ho-
grščine. če prevajati Biblijo, pa mora predvsem ta dva jezika temeljito
obvladati in razumeti.« Da je bila Biblija (hvala Bogu) po-
sebno v teh naših časih od učenih mož večkrat dobro in ra-
zumljivo iz hebrejskega ter grškega jezika prevedena v la-
tinski, nemški in italijanski jezik, pričajo vsi učenjaki. Ker je
slovenski jezik v osnovi �si�r�o�m��a�š�e�n��in��m��u��p�r�im��a�n�j�k�u�j�e��p�r�i-�
mernih besed, ima pa precej aequivoc29, to je večpomenskih
29. Aequivocus, lat. istoi- besed, pa tudi govori se ne samo v vsaki deželi, temveč celo
menski – sopomenke.
na razdalji 2 do 3 milj, da, celo v eni vasi, z mnogimi različ-
nimi besedami drugače in z različnimi naglasi. Ker pa tudi
hrvaško ne znam pisati niti brati, sem njega dni dejal, da si
prevajanja Biblije, te častivredne in težke naloge, sam ne
upam prevzeti. Morda pa, če bi mi bila v pomoč dodeljena
D Vergerij dva kranjska ali spodnještajerska duhovnika, oziroma druga
in preva- učena pomočnika iz omenjenih dežel, ki dobro poznata
jalec sta
poklicala slovenski ter precej razumeta nemški in latinski jezik, poleg
slovenske teh pa še dva Hrvata, ki dobro govorita dalmatinsko in bo-
in hrvaške
učenjake. sansko, pa tudi dobro in pravilno pišeta hrvaško in cirilsko
Eden, ki je pisavo.
prišel, je
prinesel Na ta moj odgovor in po dolgotrajnem posvetovanju mi je
hrvaško gospod Vergerij naročil, naj pišem in najdem omenjene štiri
Biblijo.
46
in imetjem, prav tako pa, da ima poroštva nekaterih knezov
in gospodov, ki tudi želijo pomagati temu prepotrebnemu
in blagodejnemu delu.
Prevajalec Gospodu Vergeriju sem na omenjena pisma in želje naj-
te knjige prej v pismih, nato pa, ko sva se ob prisotnosti nekaterih
ne zna
hebrejščine učenih teologov srečala, odgovoril takole: »Ne poznam no-
niti bene hebrejske črke, grško berem bolj slabo, vsakdo, ki ho-
grščine. če prevajati Biblijo, pa mora predvsem ta dva jezika temeljito
obvladati in razumeti.« Da je bila Biblija (hvala Bogu) po-
sebno v teh naših časih od učenih mož večkrat dobro in ra-
zumljivo iz hebrejskega ter grškega jezika prevedena v la-
tinski, nemški in italijanski jezik, pričajo vsi učenjaki. Ker je
slovenski jezik v osnovi �si�r�o�m��a�š�e�n��in��m��u��p�r�im��a�n�j�k�u�j�e��p�r�i-�
mernih besed, ima pa precej aequivoc29, to je večpomenskih
29. Aequivocus, lat. istoi- besed, pa tudi govori se ne samo v vsaki deželi, temveč celo
menski – sopomenke.
na razdalji 2 do 3 milj, da, celo v eni vasi, z mnogimi različ-
nimi besedami drugače in z različnimi naglasi. Ker pa tudi
hrvaško ne znam pisati niti brati, sem njega dni dejal, da si
prevajanja Biblije, te častivredne in težke naloge, sam ne
upam prevzeti. Morda pa, če bi mi bila v pomoč dodeljena
D Vergerij dva kranjska ali spodnještajerska duhovnika, oziroma druga
in preva- učena pomočnika iz omenjenih dežel, ki dobro poznata
jalec sta
poklicala slovenski ter precej razumeta nemški in latinski jezik, poleg
slovenske teh pa še dva Hrvata, ki dobro govorita dalmatinsko in bo-
in hrvaške
učenjake. sansko, pa tudi dobro in pravilno pišeta hrvaško in cirilsko
Eden, ki je pisavo.
prišel, je
prinesel Na ta moj odgovor in po dolgotrajnem posvetovanju mi je
hrvaško gospod Vergerij naročil, naj pišem in najdem omenjene štiri
Biblijo.
46
