Page 43 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 43
predgovor
Hrvaški jezik se, kot veste piše z dvema vrstama hrvaških Jezik Hr-
črk. Ta jezik se ne govori zgolj po vsej Hrvaški in Dalmaciji, vatov je
skoraj enak
temveč ga govore tudi številni Turki. Od mnogih sem slišal, slovenske-
da se v njem govori in piše tudi v Konstantinoplu na dvoru mu. Se piše
in seže
turškega cesarja. Mi Kranjci in Slovenci ga razumemo mno- daleč v
go bolje kot jezik Čehov, Poljakov ali Lužičanov, prav tako Turčijo.
Vendar v
pa tudi Hrvati našega. Toda ti dobri, srčni Hrvati tako kot svojem je-
mi v svojem jeziku in pisavi nimajo biblije, niti celega kate- ziku nima-
kizma. Morali so shajati s svojimi slabimi mašnimi knjigami jo biblije.
in brevirji. Ti dve njihovi knjigi sta bili pred mnogimi leti
tako slabo in nerazumljivo prevedeni, �d�a��c�e�l�o��n�j�ih��o�v�i�p��r�i-�
digarji še v nedeljskih in navadnih evangelijih mnogo besed
ne razumejo.
Teh omenjenih dveh malih ljudstev usmiljenja vredna in Slovenski
velika ogroženost, strah in stiske, ki ne zadevajo samo nji- jezik je
mogoče
hovega posvetnega življenja in imetja, temveč tudi njih du- tako kot
šni blagor, so vzrok in spodbuda, da sem se pred sedmimi drugi z la-
tinskimi
leti odločil tvegati in napraviti preizkus, ali je mogoče slo- črkami le-
venski in hrvaški jezik pisati in brati tudi z latinskimi ali po pisati.
nemškimi črkami. Ko pa sem začel, je dal Bog svoj blago-
slov, saj sem takoj opazil in spoznal, da se je treba le navadi-
ti V izgovarjati kot blagi F, H kot CH, samoglasnike in zlo-
ge kot so: ša, ča, iš, oč in tem podobne, pa izgovarjati v
načinu in po lastnostih našega jezika.20 Tako se da tudi z la- 20. Prim. nemški predgo-
tinskimi črkami oba jezika lepo in dobro pisati21 saj ne po- vor h Katekizmu 1550.
trebujeta toliko črk ali soglasnikov za eno besedo ali zlog, 21. Prim. Katekizem 1555
kot zaradi trde in sičniške izgovorjave (Hrvati imajo v svoji in Abecedarij 1555.
abecedi veliko S in Z) menijo nekateri Čehi in Bezjaki. Vse
43
Hrvaški jezik se, kot veste piše z dvema vrstama hrvaških Jezik Hr-
črk. Ta jezik se ne govori zgolj po vsej Hrvaški in Dalmaciji, vatov je
skoraj enak
temveč ga govore tudi številni Turki. Od mnogih sem slišal, slovenske-
da se v njem govori in piše tudi v Konstantinoplu na dvoru mu. Se piše
in seže
turškega cesarja. Mi Kranjci in Slovenci ga razumemo mno- daleč v
go bolje kot jezik Čehov, Poljakov ali Lužičanov, prav tako Turčijo.
Vendar v
pa tudi Hrvati našega. Toda ti dobri, srčni Hrvati tako kot svojem je-
mi v svojem jeziku in pisavi nimajo biblije, niti celega kate- ziku nima-
kizma. Morali so shajati s svojimi slabimi mašnimi knjigami jo biblije.
in brevirji. Ti dve njihovi knjigi sta bili pred mnogimi leti
tako slabo in nerazumljivo prevedeni, �d�a��c�e�l�o��n�j�ih��o�v�i�p��r�i-�
digarji še v nedeljskih in navadnih evangelijih mnogo besed
ne razumejo.
Teh omenjenih dveh malih ljudstev usmiljenja vredna in Slovenski
velika ogroženost, strah in stiske, ki ne zadevajo samo nji- jezik je
mogoče
hovega posvetnega življenja in imetja, temveč tudi njih du- tako kot
šni blagor, so vzrok in spodbuda, da sem se pred sedmimi drugi z la-
tinskimi
leti odločil tvegati in napraviti preizkus, ali je mogoče slo- črkami le-
venski in hrvaški jezik pisati in brati tudi z latinskimi ali po pisati.
nemškimi črkami. Ko pa sem začel, je dal Bog svoj blago-
slov, saj sem takoj opazil in spoznal, da se je treba le navadi-
ti V izgovarjati kot blagi F, H kot CH, samoglasnike in zlo-
ge kot so: ša, ča, iš, oč in tem podobne, pa izgovarjati v
načinu in po lastnostih našega jezika.20 Tako se da tudi z la- 20. Prim. nemški predgo-
tinskimi črkami oba jezika lepo in dobro pisati21 saj ne po- vor h Katekizmu 1550.
trebujeta toliko črk ali soglasnikov za eno besedo ali zlog, 21. Prim. Katekizem 1555
kot zaradi trde in sičniške izgovorjave (Hrvati imajo v svoji in Abecedarij 1555.
abecedi veliko S in Z) menijo nekateri Čehi in Bezjaki. Vse
43
