Page 44 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 44
22. Abecedarij. Leta 1550 Nemški
sta bili na-
23. 88 zlatnikov. O. Sakra- tisnjeni je odvisno od vaje in rabe tako kot pri vseh drugih jezikih in
usky, n. d., 94, op. 9. prvi pisavah. Nemec, ki se razen nemškega jezika ni naučil no-
slovenski benega drugega jezika in pisave, nikoli ne bo znal pravilno
24. Nürnberg in Schwä- knjigi. brati in izgovarjati latinskega ali italijanskega jezika, pa če-
bisch Hall. Prav tam, prav bo napisan ali natisnjen v lepi nemški pisavi. Enako
op. 10. Italijan ali Španec nemškega. Torej tudi slovenskega jezika
nikoli ne bo mogoče zapisati z latinskimi, bodisi nemškimi
ali grškimi črkami tako, da bi ga lahko Nemec, Italijan ali
Grk bral tako, kot ga bere in izgovarja rojeni Slovenec. Za-
to, kot že poprej menim, da bo uspešnost pisanja in branja
našega jezika odvisna samo od vaje in uporabe.
Zato sem se lotil prevajanja katekizma ter ga oblikoval v
pesem in rimo. Bog mi je dal milost in navdih, da sem kate-
kizem, druge pesmi, pridigo o pravi veri ter njeni veljavi in
šolske tablice,22 iz katerih se mladi Slovenci lahko naučijo
brati, v kratkem času dokončal. Katekizem v obliki pesmi
sem tako kot vam poslal še nekaterim v pregled in popra-
vek. Pisali so mi, naj ga, pa tudi, kar sem še drugega preve-
del, dam v tisk, saj bi s tem preprostim in mladim sloven-
skim ljudem storil mnogo dobrega. Tako sem vse dal v tisk
ob velikih nevšečnostih in s prevelikimi stroški23 (saj so na
dveh mestih24 predstojniki in superintendenti tiskarjem pre-
povedali tiskati moje slovenske knjige) naskrivaj in v nevar-
nosti ob moji odsotnosti, tako da nisem mogel napraviti
korektur. Korekture sta opravila tiskar in nek krščanski pri-
digar, ki pa nista razumela niti besedice slovensko. Pozneje
so me prosili za postilo, vendar sem to delo zaradi težav pri
tiskanju, velikih stroškov ter drugih ovir in vzrokov, saj sem
želel, da se to delo izvrši obširneje in bolje, kot bi ga zmo-
gel sam, priporočil Bogu ter ga popolnoma prepustil dru-
44
sta bili na-
23. 88 zlatnikov. O. Sakra- tisnjeni je odvisno od vaje in rabe tako kot pri vseh drugih jezikih in
usky, n. d., 94, op. 9. prvi pisavah. Nemec, ki se razen nemškega jezika ni naučil no-
slovenski benega drugega jezika in pisave, nikoli ne bo znal pravilno
24. Nürnberg in Schwä- knjigi. brati in izgovarjati latinskega ali italijanskega jezika, pa če-
bisch Hall. Prav tam, prav bo napisan ali natisnjen v lepi nemški pisavi. Enako
op. 10. Italijan ali Španec nemškega. Torej tudi slovenskega jezika
nikoli ne bo mogoče zapisati z latinskimi, bodisi nemškimi
ali grškimi črkami tako, da bi ga lahko Nemec, Italijan ali
Grk bral tako, kot ga bere in izgovarja rojeni Slovenec. Za-
to, kot že poprej menim, da bo uspešnost pisanja in branja
našega jezika odvisna samo od vaje in uporabe.
Zato sem se lotil prevajanja katekizma ter ga oblikoval v
pesem in rimo. Bog mi je dal milost in navdih, da sem kate-
kizem, druge pesmi, pridigo o pravi veri ter njeni veljavi in
šolske tablice,22 iz katerih se mladi Slovenci lahko naučijo
brati, v kratkem času dokončal. Katekizem v obliki pesmi
sem tako kot vam poslal še nekaterim v pregled in popra-
vek. Pisali so mi, naj ga, pa tudi, kar sem še drugega preve-
del, dam v tisk, saj bi s tem preprostim in mladim sloven-
skim ljudem storil mnogo dobrega. Tako sem vse dal v tisk
ob velikih nevšečnostih in s prevelikimi stroški23 (saj so na
dveh mestih24 predstojniki in superintendenti tiskarjem pre-
povedali tiskati moje slovenske knjige) naskrivaj in v nevar-
nosti ob moji odsotnosti, tako da nisem mogel napraviti
korektur. Korekture sta opravila tiskar in nek krščanski pri-
digar, ki pa nista razumela niti besedice slovensko. Pozneje
so me prosili za postilo, vendar sem to delo zaradi težav pri
tiskanju, velikih stroškov ter drugih ovir in vzrokov, saj sem
želel, da se to delo izvrši obširneje in bolje, kot bi ga zmo-
gel sam, priporočil Bogu ter ga popolnoma prepustil dru-
44
