Page 203 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 203
Trden grad je naš Gospod
meznih tekstnih spremembah ponatisko- ❙ 138, 139
vane na začetku vsake nove izdaje kancio- V kancionalu Jurija Dalmati-
nala (Juričič-Klombner 1563; Trubar 1567, na Ta celi catehismus, eni psalmi
1574; Dalmatin 1579, 1584; Felicijan Tru- (1584, desno) je bila prvič izda-
bar 1595). Tako so slovenski protestanti na tudi Ena lepa duhovna peissen.
s Trubarjevimi katekizemskimi pesmimi Gre za Dalmatinovo prepes-
postopali podobno kot nemški evangeliča- nitev pesmi znamenitega nürn-
ni z Luthrovimi verzifikacijami,121 omen- berškega »mojstra pevca«
jene pesmi pa so postale katehetično jedro Hansa Sachsa Kaj žaluješ, srce
slovenske kancionalistike 16. stoletja, ki se moje. Z njo se slovenska knji-
v zadnjih desetletjih protestantske refor- ževnost 16. stoletja počasi po-
macije v Notranji Avstriji zlasti z nekateri- slavlja od zgolj utilitarne vloge,
mi Dalmatinovimi prepesnitvami nemških ki jo je pesem dotlej igrala med
predlog že počasi in sramežljivo odpovedu- slovenskimi protestanti.
je zgolj utilitarni vlogi, ki jo je pesem igrala
med slovenskimi protestanti.
Tozadevno velja posebej omeniti vsaj
pesem Kaj žaluješ, srce moje, ki jo je Dalma-
tin po predlogi znamenitega nürnberškega
121 E. Škulj, n. d., 180.
meznih tekstnih spremembah ponatisko- ❙ 138, 139
vane na začetku vsake nove izdaje kancio- V kancionalu Jurija Dalmati-
nala (Juričič-Klombner 1563; Trubar 1567, na Ta celi catehismus, eni psalmi
1574; Dalmatin 1579, 1584; Felicijan Tru- (1584, desno) je bila prvič izda-
bar 1595). Tako so slovenski protestanti na tudi Ena lepa duhovna peissen.
s Trubarjevimi katekizemskimi pesmimi Gre za Dalmatinovo prepes-
postopali podobno kot nemški evangeliča- nitev pesmi znamenitega nürn-
ni z Luthrovimi verzifikacijami,121 omen- berškega »mojstra pevca«
jene pesmi pa so postale katehetično jedro Hansa Sachsa Kaj žaluješ, srce
slovenske kancionalistike 16. stoletja, ki se moje. Z njo se slovenska knji-
v zadnjih desetletjih protestantske refor- ževnost 16. stoletja počasi po-
macije v Notranji Avstriji zlasti z nekateri- slavlja od zgolj utilitarne vloge,
mi Dalmatinovimi prepesnitvami nemških ki jo je pesem dotlej igrala med
predlog že počasi in sramežljivo odpovedu- slovenskimi protestanti.
je zgolj utilitarni vlogi, ki jo je pesem igrala
med slovenskimi protestanti.
Tozadevno velja posebej omeniti vsaj
pesem Kaj žaluješ, srce moje, ki jo je Dalma-
tin po predlogi znamenitega nürnberškega
121 E. Škulj, n. d., 180.
