Page 199 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 199
Trden grad je naš Gospod
Resda je bila izobrazba našega reformatorja v celoti gledano zagoto-
vo skromnejša kot formalno pridobljena vednost očeta reformacije na
Nemškem, toda oba sta bila dobra in izkušena reproduktivna glasbeni-
ka (Trubar pevec, ki je bil zmožen različnih vrst glasbene reprodukci-
je, potrebnih v cerkveni glasbi,106 Luther pa tenorist in lutnjar), primer-
no podkovana tudi v teoretičnih premisah, s katerimi je tedaj operiralo
mišljenje o muziki, takisto pa sta imela oba izrazito tenak posluh za (du-
hovni) vpliv glasbe na poslušalca in za pomen, ki ga more zato igrati pri
posredovanju verskega nauka.
Podobno kot Luther je svoje tozadevne razmisleke ubesedil tudi
Trubar. Tako je že v prvi tiskani knjigi, ki jo je poslal med Slovence –
v Catechismu 1550 –, natančno določil razmerje med katekizemskim
proznim besedilom, ki je mu je bilo poglavitni posrednik informacij o
nauku – razloženi besedi Božji –, ter pesemskim tekstom. Slednjega je
štel predvsem za »izlago«, za dodatno memotehnično podporo katehe-
zi, glasbo pa je s tem naredil za sicer pomembno in še kako dobrodošlo,
toda kljub temu zgolj ancillo theologiae. Zapisal je:
»Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), ka-
tere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim
tudi to litanio inu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu
na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele.«107
Pesmi, ki tvorijo drugi del Catechisma, je naslovil z breves totius Ca-
techismi expositiones numerose seu rhythmice,108 iz iste miselne strukture
pa izhaja tudi poimenovanje Trubarjevih kasnejših knjižnih prizadevanj
na področju slovenskega cerkvenega petja. V kolikor gre za celovite kan-
cionale, nosijo namreč s stališča razmerja verska kateheza – glasba po-
menljiv naslov: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 in Ta celi catehismus,
eni psalmi 1574, to pa še dodatno utrjuje v mišljenju, da je bil Trubarjev
pogled na cerkveno pesem scela pragmatičen. Služila naj bi širjenju in
utrjevanju novega nauka med Kranjci, Korošci in Štajerci.109 In za sled-
nje se zdi, da je bil v tem dokaj ožji kot Luther, ki ga je glasba predvsem
razveseljevala, navduševala, ga pa tudi navdihovala za hvalo Vsevišnjega.
O psihološkem vplivu glasbe na vernika je Trubar v nemškem po-
svetilu Juriju Khislu (Eni psalmi, ta celi catehismus 1567) zapisal nasled-
nje besede:
106 A. Rijavec, n. d., 38.
107 Primož Trubar, Catechismus 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, 23.
108 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 179.
109 A. Rijavec, n. d., 38.
Resda je bila izobrazba našega reformatorja v celoti gledano zagoto-
vo skromnejša kot formalno pridobljena vednost očeta reformacije na
Nemškem, toda oba sta bila dobra in izkušena reproduktivna glasbeni-
ka (Trubar pevec, ki je bil zmožen različnih vrst glasbene reprodukci-
je, potrebnih v cerkveni glasbi,106 Luther pa tenorist in lutnjar), primer-
no podkovana tudi v teoretičnih premisah, s katerimi je tedaj operiralo
mišljenje o muziki, takisto pa sta imela oba izrazito tenak posluh za (du-
hovni) vpliv glasbe na poslušalca in za pomen, ki ga more zato igrati pri
posredovanju verskega nauka.
Podobno kot Luther je svoje tozadevne razmisleke ubesedil tudi
Trubar. Tako je že v prvi tiskani knjigi, ki jo je poslal med Slovence –
v Catechismu 1550 –, natančno določil razmerje med katekizemskim
proznim besedilom, ki je mu je bilo poglavitni posrednik informacij o
nauku – razloženi besedi Božji –, ter pesemskim tekstom. Slednjega je
štel predvsem za »izlago«, za dodatno memotehnično podporo katehe-
zi, glasbo pa je s tem naredil za sicer pomembno in še kako dobrodošlo,
toda kljub temu zgolj ancillo theologiae. Zapisal je:
»Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), ka-
tere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim
tudi to litanio inu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu
na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele.«107
Pesmi, ki tvorijo drugi del Catechisma, je naslovil z breves totius Ca-
techismi expositiones numerose seu rhythmice,108 iz iste miselne strukture
pa izhaja tudi poimenovanje Trubarjevih kasnejših knjižnih prizadevanj
na področju slovenskega cerkvenega petja. V kolikor gre za celovite kan-
cionale, nosijo namreč s stališča razmerja verska kateheza – glasba po-
menljiv naslov: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 in Ta celi catehismus,
eni psalmi 1574, to pa še dodatno utrjuje v mišljenju, da je bil Trubarjev
pogled na cerkveno pesem scela pragmatičen. Služila naj bi širjenju in
utrjevanju novega nauka med Kranjci, Korošci in Štajerci.109 In za sled-
nje se zdi, da je bil v tem dokaj ožji kot Luther, ki ga je glasba predvsem
razveseljevala, navduševala, ga pa tudi navdihovala za hvalo Vsevišnjega.
O psihološkem vplivu glasbe na vernika je Trubar v nemškem po-
svetilu Juriju Khislu (Eni psalmi, ta celi catehismus 1567) zapisal nasled-
nje besede:
106 A. Rijavec, n. d., 38.
107 Primož Trubar, Catechismus 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, 23.
108 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 179.
109 A. Rijavec, n. d., 38.
