Page 201 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 201
Trden grad je naš Gospod
»de tu duhovsku peitie v cerqvi, s katerim se Bug česti, od nega močy,
milosti, pravice inu modrusti poye inu ty ludie se prov verovati inu nemu
služiti vuče, Bogu dopado inu ie tim ludem, suseb mladim, potrebnu inu
pridnu«.113
Nakar nadaljuje:
»Oli per tim se ima tudi veiditi inu zamerkati, de Gospud Bug na tim sa-
mim peytiu, na glosni štymi, mnogeteri viži oli z dostimi štymami, per tim
orglanu oli piskanu prez serca, andohti inu zastopa ne ima /obeniga/ dopa-
dena. ´Zakai Bug,´ pravi s. Cypri. v ti izlagi čez ta Očanaš, ´nei en posluša-
vec te štyme, temuč tiga serca.´ Inu Cristus sam pravi, Math. /6/, de te molit-
va, kir se na gassah k vide/zzu inu/ na hvalo molio inu se veliku, dolgu, gostu,
glosnu mermra, Bug ne usliši, glih taku tu petie, glosnu vpytie prez vere, an-
dohti, prez zastopa inu /p/rez pokure ništer ne vela pred Bugom, koker od
tiga vpytia inu neverniga molena ty psalmi inu preroki, Esa. 1, v dostih meis-
tih govore. /.../ Obtu, hočmo li prov peiti oli molyti, de bomo uslišani inu de
s teim Boga čestimo, hvalimo inu nemu služimo, taku imamo z vero, v po-
kuri inu zastopnostio peiti inu molyti, nekar le na štymo gledati inu mermra-
ti, temuč kai te bessede v sebi derže, kam kažeio, od čes govore, zakai pros-
simo oli hvalimo Boga. Zakai v tim petyu oli v pridigah se pravi oli od Bož-
ye mylosti, dobrute oli risnice, vsigamogočosti oli od Božyh oblub; s teim to
našo vero terdimo, de kar Bug govori, nom oblubuie, nom bo tu istu gvišnu
inu risnisčnu per pravim odločenim čassu dal inu izkazal. Oli kadar mi po-
yemo oli pridiguiemo od Božye pravice, ostrih štraifing inu peen, s kateri-
mi ie te grešnike štraifal, s teim se opominamo, de v pokuri, v Božym stra-
hu, v Božy pokorsčini veden prebivamo, de ne bomo tim hudim, /o/d kate-
rih mi poiemo, glih, de na životu inu na duši na tim sveitu inu vekoma v pekli
ne bomo ž nimi red štraifani, zatu ie tu petie, ty psalmi, molene inu pridigo
/vane/ od Buga postavlenu.«114
Trubar je dal tako zelo jasno vedeti, da je cerkveno petje pri služ-
bi Božji po svoji podstati nekaj podobnega kot molitev – predvsem akt
resnobnega in z razumevanjem podkletenega češčenja, ne pa estetske-
ga doživljanja. Zategadelj se poje zato, da se globlje zapopade resnica o
Bogu ter vsem bitju in nehanju, da se nauk o njej še enkrat pripozna, po-
novi in kar najgloblje vtisne v spomin, pri tem pa imata razumevanje in
identifikacija z naukom, ki ga pesemsko besedilo razodeva, nesporni pri-
mat nad muziciranjem. In v teh izjavah, ki so vsaj deloma tudi program-
ske smernice reformacije na Slovenskem, kaže iskati okvir vseh prizade-
vanj za protestantsko cerkveno pesem v slovenskem jeziku. Le-ta so se
113 Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi 1574, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 275, 276.
114 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 277.
»de tu duhovsku peitie v cerqvi, s katerim se Bug česti, od nega močy,
milosti, pravice inu modrusti poye inu ty ludie se prov verovati inu nemu
služiti vuče, Bogu dopado inu ie tim ludem, suseb mladim, potrebnu inu
pridnu«.113
Nakar nadaljuje:
»Oli per tim se ima tudi veiditi inu zamerkati, de Gospud Bug na tim sa-
mim peytiu, na glosni štymi, mnogeteri viži oli z dostimi štymami, per tim
orglanu oli piskanu prez serca, andohti inu zastopa ne ima /obeniga/ dopa-
dena. ´Zakai Bug,´ pravi s. Cypri. v ti izlagi čez ta Očanaš, ´nei en posluša-
vec te štyme, temuč tiga serca.´ Inu Cristus sam pravi, Math. /6/, de te molit-
va, kir se na gassah k vide/zzu inu/ na hvalo molio inu se veliku, dolgu, gostu,
glosnu mermra, Bug ne usliši, glih taku tu petie, glosnu vpytie prez vere, an-
dohti, prez zastopa inu /p/rez pokure ništer ne vela pred Bugom, koker od
tiga vpytia inu neverniga molena ty psalmi inu preroki, Esa. 1, v dostih meis-
tih govore. /.../ Obtu, hočmo li prov peiti oli molyti, de bomo uslišani inu de
s teim Boga čestimo, hvalimo inu nemu služimo, taku imamo z vero, v po-
kuri inu zastopnostio peiti inu molyti, nekar le na štymo gledati inu mermra-
ti, temuč kai te bessede v sebi derže, kam kažeio, od čes govore, zakai pros-
simo oli hvalimo Boga. Zakai v tim petyu oli v pridigah se pravi oli od Bož-
ye mylosti, dobrute oli risnice, vsigamogočosti oli od Božyh oblub; s teim to
našo vero terdimo, de kar Bug govori, nom oblubuie, nom bo tu istu gvišnu
inu risnisčnu per pravim odločenim čassu dal inu izkazal. Oli kadar mi po-
yemo oli pridiguiemo od Božye pravice, ostrih štraifing inu peen, s kateri-
mi ie te grešnike štraifal, s teim se opominamo, de v pokuri, v Božym stra-
hu, v Božy pokorsčini veden prebivamo, de ne bomo tim hudim, /o/d kate-
rih mi poiemo, glih, de na životu inu na duši na tim sveitu inu vekoma v pekli
ne bomo ž nimi red štraifani, zatu ie tu petie, ty psalmi, molene inu pridigo
/vane/ od Buga postavlenu.«114
Trubar je dal tako zelo jasno vedeti, da je cerkveno petje pri služ-
bi Božji po svoji podstati nekaj podobnega kot molitev – predvsem akt
resnobnega in z razumevanjem podkletenega češčenja, ne pa estetske-
ga doživljanja. Zategadelj se poje zato, da se globlje zapopade resnica o
Bogu ter vsem bitju in nehanju, da se nauk o njej še enkrat pripozna, po-
novi in kar najgloblje vtisne v spomin, pri tem pa imata razumevanje in
identifikacija z naukom, ki ga pesemsko besedilo razodeva, nesporni pri-
mat nad muziciranjem. In v teh izjavah, ki so vsaj deloma tudi program-
ske smernice reformacije na Slovenskem, kaže iskati okvir vseh prizade-
vanj za protestantsko cerkveno pesem v slovenskem jeziku. Le-ta so se
113 Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi 1574, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 275, 276.
114 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 277.
