Page 198 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 198
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
kot škof glavni kapelnik (obrister Capellmeister), ki je bil odgovoren tako
za umetniško kot gospodarsko vodenje glasbenega sestava. Najpomemb-
nejša »razvada« škofa Slatkonje, ki ima med drugim zasluge za ustano-
vitev še vedno slovitega zbora dunajskih dečkov, je bila prav glasba.101
Tako je Bonomo, ko so mu spodleteli načrti, da bi postal novi du-
najski škof in se je odpovedal dvorni in diplomatski službi ter se preselil
v svoje rodno mesto Trst, iskal pevce za svoj pevski zbor. Zdi se, da je za-
stran Trubarja izvedel že, kot je bil slednji še v Salzburgu, posredoval pa
naj bi salzburški nadškof Matthäus kardinal Lang pl. Wellenburg, ki je
bil tako kot Bonomo pomemben diplomat na cesarskem dvoru in z itali-
janskim humanistom vsaj v korespondenčnih stikih.102 Misliti je mogo-
če, da se je moral Trubar tudi v Trstu odlikovati kot dober pevec,103 kaj-
ti škof, ki je slovel kot humanist – in to poimenovanje, ki je v najboljšem
veljalo za epitet, je bilo od nastopa renesanse in humanizma sinonim za
človeka z okusom –, bi najbrž komajda mogel najti zadovoljstvo ob dis-
toniranju svojih pevcev.104 Tako je Trubar od 1524 v Trstu naredil na
svojega delodajalca zelo dober vtis, čez tri leta, pozimi 1527, pa ga je pot
pripeljala na cesarski Dunaj, za kar je poskrbel njegov mediteranski hu-
manistični zaščitnik. Tam je obiskoval višji tečaj na meščanski šoli pri
sv. Štefanu, kjer se je dobri dve in pol desetletji pred tem – okoli 1502 –
izobraževal tudi ugledni diplomat in poslanik cesarja Maksimilijana I.
in nato avstrijskega nadvojvode Ferdinanda v Moskovsko Rusijo, vipav-
ski rojak Sigismund baron Herberstein.105 Šola, ki jo je obiskoval kasnej-
ši slovenski reformator, je vzgajala mlade klerike in posvetne izobražen-
ce, ki naj bi študij nadaljevali na univerzi. Tako so v nižjem tečaju pou-
čevali predmete trivija, v višjem, o katerem se meni, da si je v njem na-
biral znanje tudi Trubar, pa discipline kvadrivija – in med njimi seveda
tudi glasbo. Poleg slednjega so posvečali posebno pozornost tudi cerkve-
nemu petju, vse to pa postavlja Trubarjev glasbeni razvoj do neke mere
ob bok Luthrovemu.
101 Josip Mantuani, Jurij pl. Slatkonja, Dom in svet XX (1907), 303–305; prim. Igor Grdina, Od brižin-
skih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor 1999, 182; France Kidrič, Peter Bonomo, v: SBL I, Ljublja-
na 1925–1932, 53, 54.
102 M. Rupel, n. d., 22.
103 Najbrž ni bil več diskantist, ker je verjetno v tem času že mutiral.
104 Poudariti velja, da je bila izvajalska praksa v 16. stoletju skorajda brez resne globalne »standardizaci-
je«, ki jo od uvedbe voščenih valjev in nato vinilne plošče predstavljajo posnetki najvidnejših inter-
pretov.
105 Herberstein je bil na mirovno diplomatsko misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju III. Vasi-
ljeviču poslan leta 1517 in 1526. Vasko Simoniti, Umetnost pogajanja in neizprosnost oblasti, v: Sigis-
mund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljubljana
2001, 278.
kot škof glavni kapelnik (obrister Capellmeister), ki je bil odgovoren tako
za umetniško kot gospodarsko vodenje glasbenega sestava. Najpomemb-
nejša »razvada« škofa Slatkonje, ki ima med drugim zasluge za ustano-
vitev še vedno slovitega zbora dunajskih dečkov, je bila prav glasba.101
Tako je Bonomo, ko so mu spodleteli načrti, da bi postal novi du-
najski škof in se je odpovedal dvorni in diplomatski službi ter se preselil
v svoje rodno mesto Trst, iskal pevce za svoj pevski zbor. Zdi se, da je za-
stran Trubarja izvedel že, kot je bil slednji še v Salzburgu, posredoval pa
naj bi salzburški nadškof Matthäus kardinal Lang pl. Wellenburg, ki je
bil tako kot Bonomo pomemben diplomat na cesarskem dvoru in z itali-
janskim humanistom vsaj v korespondenčnih stikih.102 Misliti je mogo-
če, da se je moral Trubar tudi v Trstu odlikovati kot dober pevec,103 kaj-
ti škof, ki je slovel kot humanist – in to poimenovanje, ki je v najboljšem
veljalo za epitet, je bilo od nastopa renesanse in humanizma sinonim za
človeka z okusom –, bi najbrž komajda mogel najti zadovoljstvo ob dis-
toniranju svojih pevcev.104 Tako je Trubar od 1524 v Trstu naredil na
svojega delodajalca zelo dober vtis, čez tri leta, pozimi 1527, pa ga je pot
pripeljala na cesarski Dunaj, za kar je poskrbel njegov mediteranski hu-
manistični zaščitnik. Tam je obiskoval višji tečaj na meščanski šoli pri
sv. Štefanu, kjer se je dobri dve in pol desetletji pred tem – okoli 1502 –
izobraževal tudi ugledni diplomat in poslanik cesarja Maksimilijana I.
in nato avstrijskega nadvojvode Ferdinanda v Moskovsko Rusijo, vipav-
ski rojak Sigismund baron Herberstein.105 Šola, ki jo je obiskoval kasnej-
ši slovenski reformator, je vzgajala mlade klerike in posvetne izobražen-
ce, ki naj bi študij nadaljevali na univerzi. Tako so v nižjem tečaju pou-
čevali predmete trivija, v višjem, o katerem se meni, da si je v njem na-
biral znanje tudi Trubar, pa discipline kvadrivija – in med njimi seveda
tudi glasbo. Poleg slednjega so posvečali posebno pozornost tudi cerkve-
nemu petju, vse to pa postavlja Trubarjev glasbeni razvoj do neke mere
ob bok Luthrovemu.
101 Josip Mantuani, Jurij pl. Slatkonja, Dom in svet XX (1907), 303–305; prim. Igor Grdina, Od brižin-
skih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor 1999, 182; France Kidrič, Peter Bonomo, v: SBL I, Ljublja-
na 1925–1932, 53, 54.
102 M. Rupel, n. d., 22.
103 Najbrž ni bil več diskantist, ker je verjetno v tem času že mutiral.
104 Poudariti velja, da je bila izvajalska praksa v 16. stoletju skorajda brez resne globalne »standardizaci-
je«, ki jo od uvedbe voščenih valjev in nato vinilne plošče predstavljajo posnetki najvidnejših inter-
pretov.
105 Herberstein je bil na mirovno diplomatsko misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju III. Vasi-
ljeviču poslan leta 1517 in 1526. Vasko Simoniti, Umetnost pogajanja in neizprosnost oblasti, v: Sigis-
mund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljubljana
2001, 278.
