Page 149 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 149
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
ni nürnberški lijak za prvenstvenega naslovnika – vernika, katehetični
pripomoček torej, kakršnega so protestantski verzifikatorji še kako ce-
nili in ga tudi vedno znova aktualizirali. Psalter je bil za protestante tista
knjiga, kjer si sola gratia, solus Christus, sola fides in sola scriptura najhit-
reje ter za neučenega vernika najlažje podajo roke, Trubar pa je v predgo-
vor prvih slovenskih psalmov zapisal takole:
»Zakai v tim Psalteriu, v tih mahinih buqvicah ie vse tu, kar so kuli Moizes,
Samuel, Salomon, preroki inu ty jogri pissali, kratku, zastopnu inu z lepimi, glat-
kimi, dobru postavlenimi bessedami zapissanu inu v te vessele peismi zloženu /pou-
daril J. V./. /.../ S. Augustin pravi: “Kai ie, de bi se človik iz tih psalmov ne na-
vučil?“ Koher bi rekal, vse, kar človik potribuie veiditi h timu večnimu lebnu,
naide v tih psalmih. S. Duh ie hotel nom h dobrimu (za volo, kir se težku tar
polahku, kar ie dobriga inu nucniga, navučimo, hitru pag, kar smo dobriga
slišali inu se navučili, pozabimo) vse ričy, kar ie v tih drugih vseh velikih buqvah
zapissanu, v ta Psalter postaviti, de se mi iz tiga tem lažei, hitriši inu z luštom navuči-
mo, zamerkamo inu v našim sercei ohranimo /poudaril J. V./, kai ie nom potreba
veiditi od Buga h timu izvelyčanu.«246
Tako:
»Inu za tiga volo nom ima tudi biti ta Psalter lub, de mi tukai v nim imamo
od samiga S. Duha naprei pissanu inu postavlenu, koku inu s kakovimi bes-
sedami vu eni vsaketeri nadlugi, potrebi inu v dobruti mi imamo z Bugom
govoryti, prossyti inu klycati na nega inu nega čestiti tar hvaliti. De smo tu-
kai od S. Duha zagvišani, de take naše prošne inu hvale so po Božy voli na-
prei nessene inu de so uslišane inu Bogu dopado. Inu kadar mi iz tiga Psal-
teria inu po tih psalmih molimo, taku mi molimo inu govorimo z Bugom
v ti viži inu s takimi bessedami, koker vsi svetnyki, ia, inu koker sam Jezus
Cristus vsemi nega vernimi vudi od začetka tiga svita so molyli inu še zdai
molio.«247
Psalter je bil za protestantsko poučujočo cerkev poleg Novega testa-
menta najpomembnejše biblično besedilo, zato naj bi se z njim v vsakda-
nji bogoslužni praksi ravnalo veličini in pomenu knjige primerno. Vse-
kakor pa ne tako, kot so iz lastne izkušnje pri liturgiji rimske cerkve po-
navadi poznali ljudje 16. stoletja. Trubar je tako skladno z doktrinarnim
stališčem sola gratia in sola fides – posamičnika na poti onstran odrešu-
jeta zgolj in samo neskončna Božja milost ter vera, ne pa taka ali drugač-
na sorta dobrih del, ki bi bila ciljno namenjena za poseben vpis v knjigo,
kjer Pantokrator menda za slehernega vodi register grehov ter beleži, kaj
246 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 29–30.
247 N. d., 40.
ni nürnberški lijak za prvenstvenega naslovnika – vernika, katehetični
pripomoček torej, kakršnega so protestantski verzifikatorji še kako ce-
nili in ga tudi vedno znova aktualizirali. Psalter je bil za protestante tista
knjiga, kjer si sola gratia, solus Christus, sola fides in sola scriptura najhit-
reje ter za neučenega vernika najlažje podajo roke, Trubar pa je v predgo-
vor prvih slovenskih psalmov zapisal takole:
»Zakai v tim Psalteriu, v tih mahinih buqvicah ie vse tu, kar so kuli Moizes,
Samuel, Salomon, preroki inu ty jogri pissali, kratku, zastopnu inu z lepimi, glat-
kimi, dobru postavlenimi bessedami zapissanu inu v te vessele peismi zloženu /pou-
daril J. V./. /.../ S. Augustin pravi: “Kai ie, de bi se človik iz tih psalmov ne na-
vučil?“ Koher bi rekal, vse, kar človik potribuie veiditi h timu večnimu lebnu,
naide v tih psalmih. S. Duh ie hotel nom h dobrimu (za volo, kir se težku tar
polahku, kar ie dobriga inu nucniga, navučimo, hitru pag, kar smo dobriga
slišali inu se navučili, pozabimo) vse ričy, kar ie v tih drugih vseh velikih buqvah
zapissanu, v ta Psalter postaviti, de se mi iz tiga tem lažei, hitriši inu z luštom navuči-
mo, zamerkamo inu v našim sercei ohranimo /poudaril J. V./, kai ie nom potreba
veiditi od Buga h timu izvelyčanu.«246
Tako:
»Inu za tiga volo nom ima tudi biti ta Psalter lub, de mi tukai v nim imamo
od samiga S. Duha naprei pissanu inu postavlenu, koku inu s kakovimi bes-
sedami vu eni vsaketeri nadlugi, potrebi inu v dobruti mi imamo z Bugom
govoryti, prossyti inu klycati na nega inu nega čestiti tar hvaliti. De smo tu-
kai od S. Duha zagvišani, de take naše prošne inu hvale so po Božy voli na-
prei nessene inu de so uslišane inu Bogu dopado. Inu kadar mi iz tiga Psal-
teria inu po tih psalmih molimo, taku mi molimo inu govorimo z Bugom
v ti viži inu s takimi bessedami, koker vsi svetnyki, ia, inu koker sam Jezus
Cristus vsemi nega vernimi vudi od začetka tiga svita so molyli inu še zdai
molio.«247
Psalter je bil za protestantsko poučujočo cerkev poleg Novega testa-
menta najpomembnejše biblično besedilo, zato naj bi se z njim v vsakda-
nji bogoslužni praksi ravnalo veličini in pomenu knjige primerno. Vse-
kakor pa ne tako, kot so iz lastne izkušnje pri liturgiji rimske cerkve po-
navadi poznali ljudje 16. stoletja. Trubar je tako skladno z doktrinarnim
stališčem sola gratia in sola fides – posamičnika na poti onstran odrešu-
jeta zgolj in samo neskončna Božja milost ter vera, ne pa taka ali drugač-
na sorta dobrih del, ki bi bila ciljno namenjena za poseben vpis v knjigo,
kjer Pantokrator menda za slehernega vodi register grehov ter beleži, kaj
246 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 29–30.
247 N. d., 40.
