Page 150 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 150
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
je storil (dobrega in zlega) ter česa ni – zavrnil misel, ki je bila običajna za
katoliško cerkev: petje psalmov kot dela liturgije za umrlimi da je poseb-
na oblika dobrih del in tako trdna valuta v blagajni posebnega individu-
alnega zasluženja pred Vsevišnjim. V uvodu v slovenski psalter je naš re-
formator tozadevno napisal:
»My pag tukai ne govorimo od tiga sadašniga vnucniga, nezastopniga meni-
hoviga, nunskiga inu farskiga moleina, petia inu orglana; ty menio inu so skorai vus
sveit pregovurili, de oni s takim žabranem inu bledenem tih psalmov sebi inu dru-
gim zasluže per Bugi posveitno inu nebeško dobruto /poudaril J. V./: s teim so
oni veliku blagu k sebi perpravili inu per tim imaio dober leben. Temuč mi
tukai govorimo od praviga, nucniga inu zastopniga petia, de vsaki človik,
kir te psalme moli, bere oli poye, inu ta, kateri nee posluša, de vsako besse-
do rezoumei, zastopi, kai vsak psalm v sebi derži inu kam kaže, de iz serca
taku, koker ty psalmi nom naprei klado inu nas vižaio, s celim sercom go-
vorimo z Bugom.«248
To determinacijo je Trubar nekaj let po izidu psalterja ponovil tudi
zastran liturgične funkcije cerkvene pesmi, v zvezi s katero je postavil
kot negativitetni zgled ravno petje latinskih psalmov v rimski cerkvi. V
Enih psalmih, tem celem catehizmu (1567) in nato v Tem celem catechiz-
mu, enih psalmih (1574) je dal v kratkem uvodu v pesmarico natisniti na-
slednje besede:
»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi inu doma
zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar ta viža oli štyma
v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez vere inu prez vse andoh-
ti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski psalter le za volo trebuha. Perlo-
žyte h tim bessedom cilu serce, molyte, prossyte, hvalyte prov Boga. Inu de
po tih bessedah, ki so v le-tih peisnih, veruiete, Bogu služite, vaš stan inu le-
ben pelate inu deržite.«249
Jedrni del Tega celega psalterja Davidovega je prevod vseh 150 psal-
mov, ki je strukturiran tako, da vsak posamezni psalm uvaja sholija. Ta
sestoji iz krajšega uvoda in bolj ali manj aktualistične eksegeze biblične-
ga besedila, le-to pa je na marginah pospremljeno še s Trubarjevimi in-
dividualnimi komentarji jedrnega besedila ter z bibličnimi navzkrižni-
mi referencami.
Na zadnji postaji pred sklepom pričujočega dela monografije si ve-
lja zastaviti še vprašanje, kakšno mesto je psalterju v obredju protestant-
ske cerkve med slovensko govorečim občestvom na Kranjskem, Koroš-
248 N. d., 28.
249 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 240, 272.
je storil (dobrega in zlega) ter česa ni – zavrnil misel, ki je bila običajna za
katoliško cerkev: petje psalmov kot dela liturgije za umrlimi da je poseb-
na oblika dobrih del in tako trdna valuta v blagajni posebnega individu-
alnega zasluženja pred Vsevišnjim. V uvodu v slovenski psalter je naš re-
formator tozadevno napisal:
»My pag tukai ne govorimo od tiga sadašniga vnucniga, nezastopniga meni-
hoviga, nunskiga inu farskiga moleina, petia inu orglana; ty menio inu so skorai vus
sveit pregovurili, de oni s takim žabranem inu bledenem tih psalmov sebi inu dru-
gim zasluže per Bugi posveitno inu nebeško dobruto /poudaril J. V./: s teim so
oni veliku blagu k sebi perpravili inu per tim imaio dober leben. Temuč mi
tukai govorimo od praviga, nucniga inu zastopniga petia, de vsaki človik,
kir te psalme moli, bere oli poye, inu ta, kateri nee posluša, de vsako besse-
do rezoumei, zastopi, kai vsak psalm v sebi derži inu kam kaže, de iz serca
taku, koker ty psalmi nom naprei klado inu nas vižaio, s celim sercom go-
vorimo z Bugom.«248
To determinacijo je Trubar nekaj let po izidu psalterja ponovil tudi
zastran liturgične funkcije cerkvene pesmi, v zvezi s katero je postavil
kot negativitetni zgled ravno petje latinskih psalmov v rimski cerkvi. V
Enih psalmih, tem celem catehizmu (1567) in nato v Tem celem catechiz-
mu, enih psalmih (1574) je dal v kratkem uvodu v pesmarico natisniti na-
slednje besede:
»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi inu doma
zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar ta viža oli štyma
v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez vere inu prez vse andoh-
ti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski psalter le za volo trebuha. Perlo-
žyte h tim bessedom cilu serce, molyte, prossyte, hvalyte prov Boga. Inu de
po tih bessedah, ki so v le-tih peisnih, veruiete, Bogu služite, vaš stan inu le-
ben pelate inu deržite.«249
Jedrni del Tega celega psalterja Davidovega je prevod vseh 150 psal-
mov, ki je strukturiran tako, da vsak posamezni psalm uvaja sholija. Ta
sestoji iz krajšega uvoda in bolj ali manj aktualistične eksegeze biblične-
ga besedila, le-to pa je na marginah pospremljeno še s Trubarjevimi in-
dividualnimi komentarji jedrnega besedila ter z bibličnimi navzkrižni-
mi referencami.
Na zadnji postaji pred sklepom pričujočega dela monografije si ve-
lja zastaviti še vprašanje, kakšno mesto je psalterju v obredju protestant-
ske cerkve med slovensko govorečim občestvom na Kranjskem, Koroš-
248 N. d., 28.
249 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 240, 272.
