Page 152 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 152
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
li milost, odpusčane tih grehov inu druge ričy per Bugi dobyti inu zasluži-
ti, le-tu mi deržimo za enu pregrešene inu zašpotovane te krii Cristuseve.
Obtu mi hočmo, de vže naprei v ti naši cranski deželi de se ty psalmi, peismi
inu vse druge službe Božye, ty s. zacrame[n]ti v tim slovenskim, cranskim
iezyku se dopernašio inu dile. /.../ Inu ty pridigary imaio te ludy opomina-
ti, de se te psalme inu peisme prov peiti navuče, v ti cerqvi Boga česte inu
hvalio, nekar de bi v takim petyu ta cela Božya služba stala, temuč de s taki-
mi peismi nih vero terdio, de na nih ta Božy strah, lubezan, volnu terplene
bodo pobulšani, inu obena peisem v ti cerqvi se nema peiti, samuč ona bo
iz Svetiga pysma vzeta, de se s teim Oča našom inu s teimi psalmi gliha.«250
Tako je Trubar prvič zapisal formulacijo, o kateri je bilo govora v zgor-
njih vrsticah, namreč, da petje ni modus dobrih del, s katerimi bi mogel
človek premakniti jeziček na tehtnici (samo)lastnega odrešenja, temveč
Božja hvala, ki je namenjena ponovnemu pripoznavanju vere, miselni re-
kapitulaciji osnovnih verskih resnic in njihovemu kar najtrdnejšemu vgra-
viranju v mentalno matrico slehernega uda »prave, stare vere krščanske«.
Trubar je v Cerkovni ordningi tudi določil, naj bo peti psalm v slovenskem
jeziku obligatni del vsake božje službe, naj bo le-ta jutranjica ali večernica,
sobotna, nedeljska ali praznična, kadar pa bi bil psalm kratek, naj se pojeta
dva ali celo trije. Petemu psalmu naj bi na jutranji maši na praznik sledila
cerkvena pesem v slovenskem jeziku ali artikel iz katekizma.251
Zastran genealoške povezave psalmov in protestantske cerkvene pes-
mi je tako na mestu opozoriti na psalmske pesmi (Psalm-Lieder), kjer je
bilo izvirno biblično besedilo posameznih psalmov uporabljeno kot pred-
loga za bolj ali manj svobodne pesniške obdelave oz. prepesnitve. Le-te so
se nato pele ali kot contrafacta, in sicer 1) na melodije iz ljudske pesemske
tradicije, 2) na napeve, znane iz latinske liturgije rimske cerkve, ali 3) na
skladbe, ki jih je bilo najti v kancionalih dedičev prve velike evropske re-
formacije – husitske revolucije (češki bratje), pogosto pa so psalmske pes-
mi doživele izvirno uglasbitev, ki se je nato v protestantskem bogoslužju
prijela in je v rabi do danes.252 Uglasbene psalmske pesmi so se podobno
kot druge cerkvene verzifikacije protestantskega slovstva prvenstveno iz-
vajale kot enoglasni koral pri bogoslužju, v stoletjih po reformaciji pa so vo-
dilne glasbene teme iz njih postale npr. cantus firmus v sakralnih kantatah
250 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 484–485.
251 N. d., 448, 449.
252 Prim. Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens,
234–265.
li milost, odpusčane tih grehov inu druge ričy per Bugi dobyti inu zasluži-
ti, le-tu mi deržimo za enu pregrešene inu zašpotovane te krii Cristuseve.
Obtu mi hočmo, de vže naprei v ti naši cranski deželi de se ty psalmi, peismi
inu vse druge službe Božye, ty s. zacrame[n]ti v tim slovenskim, cranskim
iezyku se dopernašio inu dile. /.../ Inu ty pridigary imaio te ludy opomina-
ti, de se te psalme inu peisme prov peiti navuče, v ti cerqvi Boga česte inu
hvalio, nekar de bi v takim petyu ta cela Božya služba stala, temuč de s taki-
mi peismi nih vero terdio, de na nih ta Božy strah, lubezan, volnu terplene
bodo pobulšani, inu obena peisem v ti cerqvi se nema peiti, samuč ona bo
iz Svetiga pysma vzeta, de se s teim Oča našom inu s teimi psalmi gliha.«250
Tako je Trubar prvič zapisal formulacijo, o kateri je bilo govora v zgor-
njih vrsticah, namreč, da petje ni modus dobrih del, s katerimi bi mogel
človek premakniti jeziček na tehtnici (samo)lastnega odrešenja, temveč
Božja hvala, ki je namenjena ponovnemu pripoznavanju vere, miselni re-
kapitulaciji osnovnih verskih resnic in njihovemu kar najtrdnejšemu vgra-
viranju v mentalno matrico slehernega uda »prave, stare vere krščanske«.
Trubar je v Cerkovni ordningi tudi določil, naj bo peti psalm v slovenskem
jeziku obligatni del vsake božje službe, naj bo le-ta jutranjica ali večernica,
sobotna, nedeljska ali praznična, kadar pa bi bil psalm kratek, naj se pojeta
dva ali celo trije. Petemu psalmu naj bi na jutranji maši na praznik sledila
cerkvena pesem v slovenskem jeziku ali artikel iz katekizma.251
Zastran genealoške povezave psalmov in protestantske cerkvene pes-
mi je tako na mestu opozoriti na psalmske pesmi (Psalm-Lieder), kjer je
bilo izvirno biblično besedilo posameznih psalmov uporabljeno kot pred-
loga za bolj ali manj svobodne pesniške obdelave oz. prepesnitve. Le-te so
se nato pele ali kot contrafacta, in sicer 1) na melodije iz ljudske pesemske
tradicije, 2) na napeve, znane iz latinske liturgije rimske cerkve, ali 3) na
skladbe, ki jih je bilo najti v kancionalih dedičev prve velike evropske re-
formacije – husitske revolucije (češki bratje), pogosto pa so psalmske pes-
mi doživele izvirno uglasbitev, ki se je nato v protestantskem bogoslužju
prijela in je v rabi do danes.252 Uglasbene psalmske pesmi so se podobno
kot druge cerkvene verzifikacije protestantskega slovstva prvenstveno iz-
vajale kot enoglasni koral pri bogoslužju, v stoletjih po reformaciji pa so vo-
dilne glasbene teme iz njih postale npr. cantus firmus v sakralnih kantatah
250 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 484–485.
251 N. d., 448, 449.
252 Prim. Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens,
234–265.
