Page 153 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 153
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
Johanna Sebastiana Bacha, v 19. stoletju pa dominanten motivski materi-
al v simfonični glasbi Felixa Mendelssohna.253
Zgled za zlaganje psalmskih pesmi je dal sam Martin Luther, ki je
že 1523/1524, v zgodnjih letih reformacijskega gibanja, še pred izda-
jo epohalne knjige Die Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdienstes
(1526), prepesnil 12., 14., 46., 67., 124., 128. in 130. psalm, pri čemer
je za psalma 46 in 130 zložil tudi melodiji, ki ju je nato Bach kot can-
tus firmus uporabil v dveh sakralnih kantatah – Aus tiefer Not schrei ich
zu dir, BWV 38 (1724), in Ein‘ feste Burg ist unser Gott, BWV 80 (1715
ali 1724).254 Luthrovemu zgledu so nato sledili še Justus Jonas s še eno
prepesnitvijo 124. psalma (1524), Wolfgang Musculus s 23. psalmom
(1531) in schwenckfeldijanec Adam Reusner, ki je leta 1533 prepesnil
31. psalm.255
Prvo slovensko psalmsko pesem je najti v Enih duhovnih peisnih
(1563), kamor je urednik kancionala Matija Klombner uvrstil anonimni
prevod Luthrove prepesnitve 128. psalma (Wohl dem, der in Gottes Fur-
cht steht),256 ki jo je začetnik nemške reformacije zložil na začetku leta
1524, prvič pa je bila natisnjena v Enchiridion (Erfurt 1524); Luthrovi
petkitični pesmi je prevajalec iz svojega dodal zadnjo kitico.
Poleg nje je v Enih duhovnih peisnih in v kancionalih, ki so delo Pri-
moža Trubarja, najti še: 1) Trubarjevo prepesnitev in dve verzificirani
»izlagi« 1. psalma, kar je reformator objavil tudi v posebni knjižici –
Ta pervi psalm ž nega triiemi izlagami (1579);257 2) anonimno in nato
Kreljevo prepesnitev 2. psalma;258 3) Trubarjevo prepesnitev 12. psal-
ma, ki je izvirna avtorska verzifikacija259 in ne prevod Luthrove šestki-
tične psalmske pesmi;260 4) anonimno in nato Kreljevo prepesnitev 14.
psalma;261 5) Kreljevo psalmsko pesem na podlagi 15. psalma;262 6–8)
Dalmatinove prepesnitve 25., 31. in 46. psalma;263 9) Trubarjevo verzi-
253 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 501, 502, 533, 534. Zaradi
umestne avtorske samoomejitve se je bilo treba odreči razpravljanju o Mendelssohnovi Simfoniji št.
2, Lobgesang, op. 52.
254 Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 146, 234, 342.
255 Evangelisches Kirchengesangbuch, 254, 237, 238 (št. 193, 178, 179).
256 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 167–169.
257 N. d., 491–496.
258 N. d., 196–199; 405–408.
259 J. Čerin, n. d., 196.
260 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 193–196; 409–412.
261 N. d., 199–202; 412–414.
262 N. d., 415–416.
263 N. d., 468−469; 471−472; 472−474.
Johanna Sebastiana Bacha, v 19. stoletju pa dominanten motivski materi-
al v simfonični glasbi Felixa Mendelssohna.253
Zgled za zlaganje psalmskih pesmi je dal sam Martin Luther, ki je
že 1523/1524, v zgodnjih letih reformacijskega gibanja, še pred izda-
jo epohalne knjige Die Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdienstes
(1526), prepesnil 12., 14., 46., 67., 124., 128. in 130. psalm, pri čemer
je za psalma 46 in 130 zložil tudi melodiji, ki ju je nato Bach kot can-
tus firmus uporabil v dveh sakralnih kantatah – Aus tiefer Not schrei ich
zu dir, BWV 38 (1724), in Ein‘ feste Burg ist unser Gott, BWV 80 (1715
ali 1724).254 Luthrovemu zgledu so nato sledili še Justus Jonas s še eno
prepesnitvijo 124. psalma (1524), Wolfgang Musculus s 23. psalmom
(1531) in schwenckfeldijanec Adam Reusner, ki je leta 1533 prepesnil
31. psalm.255
Prvo slovensko psalmsko pesem je najti v Enih duhovnih peisnih
(1563), kamor je urednik kancionala Matija Klombner uvrstil anonimni
prevod Luthrove prepesnitve 128. psalma (Wohl dem, der in Gottes Fur-
cht steht),256 ki jo je začetnik nemške reformacije zložil na začetku leta
1524, prvič pa je bila natisnjena v Enchiridion (Erfurt 1524); Luthrovi
petkitični pesmi je prevajalec iz svojega dodal zadnjo kitico.
Poleg nje je v Enih duhovnih peisnih in v kancionalih, ki so delo Pri-
moža Trubarja, najti še: 1) Trubarjevo prepesnitev in dve verzificirani
»izlagi« 1. psalma, kar je reformator objavil tudi v posebni knjižici –
Ta pervi psalm ž nega triiemi izlagami (1579);257 2) anonimno in nato
Kreljevo prepesnitev 2. psalma;258 3) Trubarjevo prepesnitev 12. psal-
ma, ki je izvirna avtorska verzifikacija259 in ne prevod Luthrove šestki-
tične psalmske pesmi;260 4) anonimno in nato Kreljevo prepesnitev 14.
psalma;261 5) Kreljevo psalmsko pesem na podlagi 15. psalma;262 6–8)
Dalmatinove prepesnitve 25., 31. in 46. psalma;263 9) Trubarjevo verzi-
253 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 501, 502, 533, 534. Zaradi
umestne avtorske samoomejitve se je bilo treba odreči razpravljanju o Mendelssohnovi Simfoniji št.
2, Lobgesang, op. 52.
254 Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 146, 234, 342.
255 Evangelisches Kirchengesangbuch, 254, 237, 238 (št. 193, 178, 179).
256 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 167–169.
257 N. d., 491–496.
258 N. d., 196–199; 405–408.
259 J. Čerin, n. d., 196.
260 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 193–196; 409–412.
261 N. d., 199–202; 412–414.
262 N. d., 415–416.
263 N. d., 468−469; 471−472; 472−474.
